Menu Item
Predlog posebnega sankcioniranja nedostojnega vedenja do najvišjih predstavnikov oblasti se zdi nenavaden tudi Miletu Nuniču, soavtorju obstoječega zakona o varstvu javnega reda in miru.
Koalicijske poslanske skupine so včeraj v državni zbor vložile predlog amandmaja k predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru. Predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve in podprla vlada, bi uvedel strožje kaznovanje nedostojnega vedenja, če bi bili žrtve teh prekrškov najvišji predstavniki oblasti. Iz besedila predlaganega člena je razumeti tudi, da bi bilo nedostojno vedenje do najvišjih predstavnikov oblasti kaznovano samo, če bi bil policist prisoten ob dejanju.
Nedostojno vedenje že prekršek
“Predloga ne razumem,” pravi Mile Nunič, nekdanji vodja sektorja splošne policije na generalni policijski upravi ter soavtor obstoječega zakona o varstvu javnega reda in miru.
Nunič izpostavlja, da je prekršek nedostojnega vedenja v zakonu že opredeljen. Ker so v zakonu še vedno kazni v tolarjih, je za ta prekršek predpisana kazen od 25.000 do 100.000 tolarjev. Po aktualnem predlogu vlade bi se kazen spremenila v od 120 do 500 evrov.
Posebej je v zakonu opredeljen prekršek nedostojnega vedenja do uradne osebe, ki opravlja uradno dejanje. Globa za ta prekršek bi se spremenila iz 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev v 500 do 1000 evrov.
Predlog amandmaja bi dodal, da ne bi bilo sankcionirano samo nedostojno vedenje do uradne osebe med opravljanjem uradnega dejanja, ampak tudi nedostojno vedenje do uradne osebe v zvezi z uradnim dejanjem. “To še razumem,” pravi Nunič. Ne razume pa tistega, kar v vladnem predlogu amandmaja sledi. Torej predlog določbe, da bo s 500 do 1000 evri kaznovano nedostojno vedenje do najvišjih predstavnikov oblasti.
“Politiki se postavljajo nad navadne ljudi”
“Za predlog prekrška nedostojnega vedenja do najvišjih predstavnikov oblasti ni določeno, kdaj in kje bi takšno nedostojno vedenje štelo za prekršek,” izpostavlja, “Zato je mogoče sklepati, da bi bilo to prekršek kjerkoli in kadarkoli. Ampak takšno splošno prepoved nedostojnega vedenja že imamo.” Vzpostavila bi se torej razlika v višini sankcije glede na to, kdo bi bil žrtev nedostojnega vedenja. “To je najmanj nedorečeno,” pravi.
“Videti je, kot da si politiki zase uvajajo posebno pravno varstvo in se s tem postavljajo nad navadne ljudi,” pravi Miroslav Žaberl, profesor na fakulteti za varnostne vede univerze v Mariboru.
Po mnenju Žabrla in Nuniča bi lahko bilo sporno tudi, kaj šteje kot nedostojno vedenje do najvišjih predstavnikov oblasti. “Postavlja se vprašanje meje med nedostojnim vedenjem in političnim izražanjem,” pravi Nunič. “Jasno je, da je nedostojno vedenje, če nekdo nekoga pljune. Kaj pa, če nekdo ministru pove svoje negativno mnenje o nekem zakonu?” se sprašuje Žaberl. Mogoče je najti številne primere dilem. Nunič kot primer navaja vprašanje, ali bi lahko za nedostojno vedenje štel transparent, ki se komu zdi nesprejemljiv.
Ker je nedostojno vedenje prekršek že zdaj, obstaja pravna praksa. Nekaj primerov predstavljamo v članku Kaj je reklo sodišče o primerih “prekleta prasica”, gnile rože in Janšev grafit.
Kaj pa Twitter?
V zadnjem času se veliko sporne komunikacije odvija na komunikacijskih omrežjih, predvsem na Twitterju. Nunič meni, da to ne sodi v okvir kršitev javnega reda in miru in torej ne more biti opredeljeno kot nedostojno vedenje. “Mislim, da bi to bilo lahko opredeljeno kot razžalitev po kazenskem zakoniku,” pravi, “Ta pa se preganja z zasebnimi tožbami oziroma, v nekaterih primerih, na predlog oškodovanca”.
Nenavaden je tudi predlog, da bi bilo nedostojno vedenje do najvišjih predstavnikov oblasti kaznovano, če bila uradna oseba prekrškovnega organa, najverjetneje bi to moral biti policist, zraven, ko je dejanje storjeno, pravita Žaberl in Nunič.
Za vsak prekršek že velja, da se postopek sproži, če policist neposredno zazna dejanje ali če oškodovanec poda prijavo. Ali koalicija želi, da bi za nedostojno vedenje do najvišjih predstavnikov oblasti posebej veljalo, da postopek ne more biti sprožen, kadar policista ob prekršku ni zraven? “Lahko, da je to namen,” pravi Nunič, “ampak mislim, da bi sodišča, če bi bila soočena s to dilemo, ugotovila, da določba ni usklajena z zakonom o prekrških”.
50. člen zakona o prekrških namreč določa, da se prekrškovni postopek začne bodisi dejanjem prekrškovnega organa bodisi s pisno prijavo oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.
Predlog zaradi spora med Hojsom in sindikati?
Po eni od špekulacij o namenih koalicije je ta pri pripravi predloga izhajala iz dogodkov pred državnim zborom v začetku julija ter naknadnega javnega prerekanja med notranjim ministrom Alešem Hojsom in predsednikom sindikata policistov Kristjanom Mlekušem. Takrat je Hojs policistom očital, da niso ustrezno ravnali ob napadih na poslance.
Po Mlekuševem mnenju je možno, da je aktualni predlog amandmaja izhajal iz julijskih dogodkov. Vendar opozarja, da je šlo takrat za povsem drugo vprašanje. ” Iz poročila o nadzoru izhaja, da so bili takratni kršitelji kaznovani za nedostojno vedenje v primerih, ko so poslanci podali prijavo,” pravi. Očitek policistom se je nanašal na domnevno pomanjkljivo varovanje poslancev oziroma državnega zbora. “Mi smo trdili, da takšno varovanje po zakonodaji odredi generalni direktor policije, vendar tega ni storil,” pravi. Hojs jih je takrat prek spletnega omrežja Twitter ozmerjal z lenuhi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje