Koalicija želi v zakonu o varstvu javnega reda in miru posebej opredeliti prekršek nedostojnega vedenja do najvišjih predstavnikov države in njihovih bližnjih. V oddaji N1 STUDIO sta profesorja Marko Milosavljević in Rajko Pirnat dikcijo predloga označila za zelo ohlapno in nejasno, Tea Jarc iz sindikata Mladi plus pa je poudarila, da v demokraciji ljudstvo lahko zahteva odgovore in kritizira oblast.
Vlada je soglašala s predlogom, da bi z novelo zakona o varstvu javnega reda in miru določili globo za nedostojno vedenje do najvišjih političnih predstavnikov države, poslancev, članov državnega sveta, članov vlade, sodnikov ustavnega ali vrhovnega sodišča ali do njihovih bližnjih.
Za prekršek je v amandmaju zagrožena globa v višini od 500 do 1000 evrov.
“Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje, kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju ali v zvezi z uradnim poslovanjem ali do najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njegovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve.”
Besedilo amandmaja
Mnogi opozarjajo, da ta dikcija spominja na 133. člen kazenskega zakonika v nekdanji državi, ko je bil sankcioniran verbalni delikt.
V oddaji N1 STUDIO smo o tem govorili z gosti – profesorjem s Fakultete za družbene vede Markom Milosavljevićem, Rajkom Pirnatom z ljubljanske pravne fakultete, preko videopovezave pa se je oglasila tudi aktivistka iz sindikata Mladi plus Tea Jarc.
Govorili smo tudi z državnim sekretarjem notranjega ministrstva Božom Predaličem o razlogih za te spremembe. “Zelo so porasli napadi na uradne osebe. Spomnite se, ko so na poslance vpili, jih odrivali in pljuvali. To ni le žaljenje, temveč pritisk na uradne osebe, da ne bi izvršile nekega dejanja. To je nekaj popolnoma drugega kot vpitje nekega pijančka na ulici.”
Ohlapna in nejasna dikcija amandmaja
“Spornih je nekaj reči – prva je gotovo ta, da se neko stvar na hitro poskuša umestiti v zakon. Določba, ki obstaja, je že prekršek za nedostojno vedenje do uradnih oseb med opravljanjem dolžnosti. Javni funkcionarji morajo biti sposobni prenesti bolj hudo, bolj odločno kritiko, tudi če je ta kdaj povezana z vpitjem oziroma žaljenjem. Tehtamo dve ustavni pravici, seveda varstvo dostojanstva in osebnostnih pravic javnega funkcionarja, na drugi strani pa svobodo izražanja. V tem primeru menim, da se je tehtnica preveč nagnila v smer penaliziranja zaradi nekaj dogodkov, ki smo jih lahko gledali na televiziji,” meni profesor pravne fakultete Rajko Pirnat.
“Časovni potek teh dogodkov je tak, da ne more pustiti drugega vtisa, kot da je bil povod v nedavnih dogodkih (recimo dogajanje na Kredarici). Ta določba je v neskladju z odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice in nevarna za celotno slovensko družbo,” je uvodoma dejal Milosavljević.
“V dikcijo je zajet tudi “bližnji”, pri čemer ni jasno, kdo naj bi ta bližnji bil. Dosedanja pravila so se nanašala na uradno osebo pri opravljanju uradne funkcije, zdaj pa se to nanaša na kakršnokoli vedenje zoper funkcionarja, tudi če gre za spor med sosedi ali spor na parkirišču. Dikcija torej omogoča kaznovanje ljudi že za vznemirjanje poslanca,” je dodal profesor s Fakultete za družbene vede.
Kolegu je pritrdil Pirnat, ki je dejal, da je amandma zelo ohlapno napisan. “Seveda je vpitje in pljuvanje poslancev nesprejemljivo in celo kaznivo dejanje. Tudi vedenje na Kredarici je bilo pretirano. A bistvo svobode govora je ravno to, da je mogoča zelo ostra kritika funkcionarjev in njihovih dejanj. S penaliziranjem tega in določanjem visoke kazni je tveganje za zatiranje svobode govora gotovo veliko.”
“Kaj je neprimerno vedenje? Je to tudi protestiranje pred državnim zborom, pred sedežem kakšne politične stranke? To omogoča kaznovanje vseh “neposlušnih” in tega preprosto ne moremo dovoliti,” je poudaril Milosavljević.
“V demokraciji ljudstvo lahko zahteva odgovore in kritizira oblast”
“Po našem mnenju je glavni razlog za uvedbo tovrstnega amandmaja to, da se vlada boji ljudstva. Gre za zelo represiven ukrep, s katerim se želi omejiti svobodo govora. S tem pa si vlada želi podariti tudi določene privilegije kot neki politični eliti. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so oni tisti, ki lahko očitno po mili volji še vedno napadajo svoje državljane in državljanke,” pa je dejala glavna akterka dogajanja na Kredarici Tea Jarc.
“Če bo zakon sprejet, bo seveda šel čez neko ustavno presojo. Ta vlada je že sprejela zakone, ki so bili v nasprotju z ustavo. Tudi v tem primeru pričakujemo, da bo prevladala pravica do svobode izražanja,” pa je možnost ustavne presoje napovedala aktivistka. “V demokraciji ljudstvo lahko zahteva odgovore in kritizira oblast. Če to prepovemo, to ni več demokracija.”
Varovanje lika in dela več 100 ljudi
“Na nek način je ta predlog drugačen kot verbalni delikt iz nekdanje države. Kolikor vem, se je ta 133. člen nanašal predvsem na lik in delo Josipa Broza Tita. Zdaj imamo v članici EU in v 21. stoletju situacijo, ko to varovanje lika in dela razširjamo na nekaj 100 ljudi. Politiki morajo biti po sodbah ESČP, kot je opozoril kolega Pirnat, biti bolj dovzetni in tolerantni do kritike javnosti, saj so se sami spustili v to politično areno,” je o primerjavah z verbalnim deliktom iz Jugoslavije spregovoril Milosavljević.
“Na katera področja se ta dikcija nanaša? Je to res oseben, fizičen stik osebe z osebo, ali se to nanaša tudi na vznemirjanje funkcionarjev, poslancev, politikov v digitalnih oblikah? Takšna dikcija, kot je zdaj, omogoča tudi tovrstne interpretacije,” je na ohlapno dikcijo še enkrat opozoril profesor s FDV. “Potem se lahko nanaša tudi na novinarja ali TV voditelja, ki bo v predvolilnem soočanju politika vprašal nekaj, kar mu ne bo povšeči. /…/ In pa glasbeniki, se še bodo lahko ponorčevali iz oblasti?”
Pirnat: Politiki naj nehajo ‘tvitat’
“Kar iz vse te zgodbe izhaja, je to, da je vlada tista, ki mora biti zgled. Ker je vlada dala tak zgled, zdaj žanje vihar. Če meni predsednik vlade, da lahko tvita karkoli, najbrž protestniki menijo, da lahko vplivajo karkoli,” je poudaril Pirnat. “Če bi vlada želela zadevo zares umiriti in “narediti red”, kot je včeraj rekla poslanka Alenka Jeraj … Politiki naj nehajo ‘tvitat’. Ko ti nekaj natipkaš iz zavetja dnevne sobe, tega verjetno ne napišeš tako, kot pa če stopiš pred kamere. /…/ Politiki ne znajo ‘tvitat’ kot politiki, zato naj nehajo.”
Predalič je za N1 dejal, da o sprejetju novele in njeni končni obliki odločajo poslanci v DZ, šele takrat pa bo dokončno jasno, če se bo novela nanašala tudi na komuniciranje na spletu.
“Politik, ki je prostovoljno vstopil v politični prostor, je a priori predmet kritike javnosti. Tudi če je ta kritika pogosto neutemeljena, je a priori dovoljena. Ironično je, da se najbolj oglašajo tisti politiki, ki najpogosteje blatijo druge, potem pa skušajo sebe pred kritiko zaščititi kot kočevske medvede,” je poudaril Milosavljević.
“Prepričan sem, da je vzdušje, ki vlada v državi, posledica vladajoče politike. Postavljanje dobesednih ograj med ljudstvom in politiko, kot ob lanski državni proslavi … Na dan osamosvojitve ni bilo nobenih ograj,” je za konec še dejal Pirnat.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate spodaj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!