Voditelji držav članic EU, ki so na vrhu EU-Zahodni Balkan o razpravljali z voditelji Albanije, BiH, Srbije, Severne Makedonije, Črne gore in Kosova, so bili enotni: EU ne skriva ambicij po širitvi na Zahodni Balkan. Predanost širitvi so izkazali tudi s podpisom skupne dekaracije. "Balkan je strateškega pomena," je bilo slišati, pa tudi, da imajo na poti do širitve še veliko dela, ne le države Zahodnega Balkana, ampak tudi sama EU.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že ob prihodu naznanila, da je širitev Evropske unije (EU) na Zahodni Balkan v velikem interesu unije. “Prepričana sem, da ima EU od širitve koristi,” je dejala. Pomembno se ji zdi tudi, da države Zahodnega Balkana vedo, da lahko računajo na EU.
Sam vrh sicer ni širitvene narave, je pa širitev EU proti jugovzhodu ena glavnih tem. Kot je komentiral novinar N1 Miha Orešnik, ki dogajanje spremlja na Brdu pri Kranju, pričakovanja od samega vrha niso visoka. So pa dokončno uskladili in podpisali skupno deklaracijo o pristopu držav Zahodnega Balkana v EU.
Tesno partnerstvo z Zahodnim Balkanom
“Mislim, da smo ponovno poudarili pomen evropske perspektive,” je dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. “Gre za izbiro držav Zahodnega Balkana, za vprašanje, kaj želijo za svoje družbe. Ključnega pomena je izvesti potrebne reforme in glede tega bi radi poslali skupno sporočilo,” je dejal.
“Upam, da bodo naložbe, ki jih načrtujemo, prispevale k večji prisotnosti EU v Zahodnem Balkanu, da bo jasno da imamo tesno partnerstvo,” je izpostavil predsednik Evropskega sveta.
Odločitev za napredek
“Kot Evropejci se moramo sami odločiti, kakšna bo naša prihodnost in moramo se odločiti za napredek,” je izpostavil Michel ter pozval države članice EU k temu, da države Zahodnega Balkana toplo sprejmejo.
“Gre za zmogljivosti sedemindvajseterice, da sprejme v svojo sredino nove članice. Gre za razlike v napredku držav, gre tudi za razprave o skupni prihodnosti EU, tako da moramo kto Evropejci se skupaj odločiti, kakšna bo prihodnost. Ključno je, da dosežemo napredek,” je poudaril.
Michel je pohvalil podpis skupne deklaracije današnjega vrha EU-Zahodni Balkan, ki je dostopna na tej povezavi.
K podpisani deklaraciji pa je dodal: “Gre za pripravljenost na ravni EU, da okrepimo naš vpliv na globalni ravni z našimi načeli. Pri tem želimo sodelovati z našimi partnerji in zavezniki. Želimo si močne EU tudi na območju obrambe, EU, ki lahko še okrepi obstoječa zavezništva,” je Michel povzel smernice, ki so jih oblikovali na včerajšnjih in današnjih razpravah.
“Balkan je strateškega pomena, poudarili smo pomen evropske perspektive. Radi bi dosegli napredek na poti k širitvi,” je bil jasen Michel.
#EUWBSummit2021 | "The EU reconfirms its commitment to the enlargement process and its decisions taken there on…" ???
Full declaration ?https://t.co/7NDlLFoYsd pic.twitter.com/lAfpXSXIY3
— EU2021SI (@EU2021SI) October 6, 2021
Odlog širitve zmanjšal ugled EU v regiji
Da je sporočilo zelo jasno, je izpostavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Te države so del iste Evrope kot EU, skupno zgodovino imamo, skupne interese in skupne vrednote. Globoko sem prepričana, da tudi skupno usodo,” je poudarila.
“Evropska unije ne bo popolna brez Zahodnega Balkana. Želimo si jih v EU in ne zanikamo, da je naš cilj širitev,” je bila jasna. “Komisija se bo zato še naprej po najboljših močeh trudila, da doseže napredek v širitvenem procesu in integracijo teh držav v sedemindvajseterico,” je potrdila.
“Opažamo velik napredek, čeprav pogovori še niso zaključeni,” je izpostavila von der Leyen. “Prišlo je do odloga in zato se je zmanjšal tudi naš ugled v regiji. Danes je bilo zato pomembno, da pokažemo napredek,” je izpostavila odlog pri pogajanjih s Severno Makedonijo in Albanijo. Poudarila pa je, da opaža velik napredek pri reformah EU.
“Možno je sesti za skupno mizo in skupaj najti ustrezne rešitve,” je izpostavila in pohvalila EU, da je zagotovila 9 milijard evrov za gospodarski naložbeni načrt, ki bi lahko spremenil položaj na Zahodnem Balkanu, skupaj pa bo regiji v naslednjem desetletju namenila 30 milijard evrov. Po njenih besedah danes podpisana deklaracija jasno kaže zavezo EU k širitvi in sodelovanju.
“Vsi komisarji v kolegiju uživajo moje polno zaupanje. Srbija je naredila že dolgo pot, mora pa narediti še marsikaj, tudi glede vladavine prava. Srbski predstavniki so priznali, da morajo nekaj dela še opraviti.”
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen
Janša: Današnji vrh je prelomen
“Današnji neformalni vrh je verjetno, kar se tiče EU perspektive znotraj te regije, v celoti prelomen dogodek,” je naznanil predsednik vlade Janez Janša. “Veseli me, da se države Zahodnega Balkana postavlja nazaj na mesto, kamor jih je postavila odločitev iz Soluna leta 2003,” je pohvalil današnji dogodek.
“Edina trajna rešitev za to regijo, ki bo prinesla mir in stabilnost, je članstvo v EU,” je navedel in dodal, da so v Solunu sicer pričakovali, da se bo to zgodilo prej, ampak so številne krize, ki so prišle vmes, širitev EU časovno podaljšale.
Pohvalil je današnji podpis deklaracije, v kateri je po njegovih besedah veliko pozitivnih sporočil, v katerih lahko predstavniki držav Zahodnega Balkana najdejo zagotovitev in spodbudo, da bodo v EU dejansko vstopile.
Datuma priključitve držav EU v izjavi ni
“Zagotovim lahko, da so razprave, ki so potekale danes in še bodo potekale, pomembne. Razjasnili smo, kaj so glavne prednostne naloge, da potrebujemo reforme in naložbe, da je treba razrešiti spore, in podobno. Bili smo zelo aktivni, da bi lahko zagotavljali napredek. Pokazalo se je da, če želimo biti bolj učinkoviti in odločni, moramo upoštevati tudi stanje v tej regiji. Deklaracija vsebuje številne konkretne zaveze, ki jih bomo izvajali skupaj z našimi partnericami. Mi imamo svojo odgovornost in tudi države Zahodnega Balkana imajo svojo domačo nalogo,” je na vprašanje o vsebini danes podpisane deklaracije odgovoril Michel.
O samem datumu priključitve EU oziroma časovnem okvirju, ki ga je Slovenija želela vključiti v deklaracijo, pa se nekatere države članice s tem niso strinjale, ni spregovoril konkretno.
30 milijard je močno sporočilo
“Današnja razprava z voditelji je pokazala, da večina voditeljev podpira proces širitve, sploh če upoštevamo željo po napredovanju pri Severni Makedoniji in Albaniji. 30 milijard evrov vlagamo v to regijo in že to je močno sporočilo. Prepričana sem, da to ne koristi le državam Zahodnega Balkana, ampak tudi celotni EU,” je navedla von der Leyen, ki meni, da bo tudi sam finančni vložek olajšal proces širitve.
Janša je poudaril, da zaveze o skrajnem roku, kdaj bi se države Zahodnega Balkana lahko priključile EU, nihče ne more dati. “Če je časovnica jasna, je tudi spodbuda večja. Je pa prvi korak k temu, da širitev dejansko postavimo kot strateško prioriteto, bil narejen s tem, da je bilo v deklaracijo vključeno, da gre za proces širitve,” je poudaril slovenski premier.
Enotni tudi o pomembnosti Nata
“Priprave na obrambni vrh prihodnje leto potekajo vzporedno z Natom,” je dejala von der Leyen.
“Razprava o obrambi je zelo enotno potrdila potrebo po Natu kot tisti varnostni organizaciji, ki je zagotovila mir v času hladne vojne in postaja tudi zdaj skoraj enako pomembna,” je dejal Janša, ki meni, da je bilo na vrhu izraženo jasno stališče o pomembnosti Nata za države članice EU. “Potrebujemo krepitev evropskih zmogljivosti in Nata,” je izpostavil.
Med vprašanji novinarjev tudi o Slovenski tiskovni agenciji (STA)
“Isti dan, ko bo direktor podpisal pogodbo. Vlada ne more izplačati denarja, ki je rezerviran, dokler direktor ne podpiše pogodbe. Ko bo nov direktor upam, da se bo situacija rešila v najkrajšem možnem času,” je na vprašanje o tem, kdaj bo STA prejela plačilo, odgovoril premier Janša. Nadalje je dodal, da gre zgolj za politične igre slovenske notranje politike, ki tuje goste le obremenjuje.
Michel je poudaril, da je svoboda medijev izrednega pomena, von der Leyen pa je navedla: “Glede financiranja STA: večkrat smo povedali, kako zelo nas skrbi nefinanciranje STA, saj je pomembno za neodvisnost delovanja te agencije.” Ob tem je dejala tudi, da medijev ne gre razumeti na enak način kot ostala podjetja na trgu, ter opozorila na sodbo vrhovnega sodišča, vezano na financiranje STA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje