N1 STUDIO: Za koliko se bodo zvišale plače medicinskim sestram?

N1 video 10. Nov. 202114:54 > 20:45
Delite:

Predstavniki vlade in sindikatov zdravstva in socialnega varstva so danes parafirali dogovor o dvigu plač. Koliko se bo to poznalo medicinski sestri, koliko zaposlenim v domovih za starejše, bo to res ustavilo množične odhode in vsaj malo omililo kadrovsko stisko sredi največje zdravstvene krize? In kako privabiti nove kadre? V tokratni oddaji N1 STUDIO je voditelj Miha Orešnik gostil Ireno Ilešič Čujovič iz sindikata zdravstva in socialnega varstva in Janeza Ciglerja Kralja, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki sta sporazum tudi parafirala.

Reprezentativna sindikata zdravstva in socialnega varstva ter vlada so parafirali dogovor o višjih plačah v zdravstvu in socialnem varstvu. Kot je v oddaji N1 STUDIO povedal Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo podpis sporazuma stekel v najkrajšem možnem času. “Višje plače bodo sledile od prvega dne po objavi v Uradnem listu,” je dejal minister.

Irena Ilešič Čujovič iz sindikata zdravstva in socialnega varstva je potrdila, da če bo do podpisa prišlo še pred koncem tega tedna, bo že izplačilo novembrske plače višje. “Naše pričakovanje je, da bosta podpis in objava v Uradnem listu že v petek. To pomeni, da bodo od sobote dalje plače višje. Seveda bo potem novembrsko izplačilo delno še po starem, delno pa po novem izračunu,” je pojasnila.

Danes dosežen sporazum pravi, da bo dvig plač znašal od 4 do 24 odstotkov, kaj to pomeni v praksi in komu se bodo plače najbolj dvignile, pa Ilešič Čujovič v oddaji N1 STUDIO pojasnila, da se bo višje izplačilo najbolj poznalo pri plačah medicinskih sester. “Izhajali smo pravzaprav tudi iz kadrovske problematike medicinskih sester oziroma zdravstvene nege, tako v zdravstvu kot socialnem varstvu. V tem delu se plače najbolj povečujejo. Uspelo nam je izpogajati tudi dvig plač drugih plačnih skupin tako v zdravstvu kot socialnem varstvu. Naša argumentacija je bila, da zdravstvena nega ne more obstajati zgolj sama zase,” je dejala.

Dodala je še, da so v domovih starejših občanov zraven vključeni tudi zaposleni v socialni oskrbi in zaposleni v spremljajočih delovnih mestih, v plačni skupini J – v kuhinji, pralnici, v vzdrževanju in recepciji. “Na žalost smo se morali omejiti pri naboru delovnih mest. Nekatera delovna mesta smo bili primorani prestaviti v drugi krog pogajanj, ki bodo sledila v začetku naslednjega leta, torej 15. januarja,” je še poudarila Ilešič Čujovič.

Za koliko se bodo torej zvišale plače medicinskim sestram?

Na vprašanje, koliko več bo torej dobila medicinska sestra, ki dela na intenzivni negi, je Ilešič Čujovič pojasnila, da bodo medicinske sestre zaposlene v bolnišnicah prejele od tri do šest plačnih razredov višje plače. To v odstotkih pomeni od 12 do 24 odstotkov višje izplačilo. “Tiste na intenzivni negi in terapiji pa bodo prejele pet plačnih razredov oziroma 20 odstotkov višjo plačo,” je razložila.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cigler Kralj je v nadaljevanju bolj podrobno predstavil številke v dejanskem izračunu. Po besedah ministra se bo izhodiščni plačni razred za srednjo medicinsko sestro, zaposleno v domu za starejše ali v socialnovarstvenem zavodu, dvignil za približno 191 evrov bruto, za diplomirano medicinsko sestro pa za približno 262 evrov bruto. “Za socialnovarstveni del, ki ga zastopam in v katerem je zaposlenih približno 12 tisoč ljudi – večinoma žensk –, je ta dvig ovrednoten na približno 37 milijonov evrov, za zdravstveno nego je še precej višji, ker ima ta sektor toliko več zaposlenih,” je povedal.

Grenak priokus pri doseženem dogovoru

Dejstvo pa sicer ostaja, da gre za najbolj ranljive skupine z nizkimi plačami. Zdravstveni kader je v preteklosti namreč že večkrat opozoril na delovne razmere v slovenskem zdravstvu. Pred časom je tako denimo v oddaji N1 STUDIO Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege opozorila, da čeprav zaposleni v zdravstveni in babiški deli delajo več, kot je treba, se to ne pozna pri njihovem plačilu. Poudarila pa je, da to sicer ni edina težava, s katero se srečujejo. Kot je dodala, so zaradi pomanjkanja kadra pogoji dela slabši, kot so bili.

“Ves čas opozarjamo še na vse ostale zadeve. Skoraj 90 odstotkov zaposlenih v zdravstveni in babiški negi je žensk. Tukaj gre tudi za vse pravice, ki izhajajo iz materinstva, težjih delovnih pogojev, triizmenskega dela … Seznam se daljša,” je bila jasna. Ali je bil današnji podpis zato v luči tega pospremljen z grenkim priokusom, je Irena Ilešič Čujovič iz sindikata zdravstva in socialnega varstva povedala, da je priokus grenak samo zaradi tega, ker je to šele prvi korak, in da je pred njimi še kar nekaj korakov, ki morajo slediti. Pri tem pa je, kot bolj pomembnega izpostavila je sprejem standardov in normativov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.

“Marsikdo ne ve, da v dveh tako pomembnih družbenih podsistemov sploh nimamo standardov in normativov. Obstajajo zgolj za zdravnike in zobozdravnike. V resnici niti ne vemo, koliko kadra potrebujemo za kakovostno izvajanje storitev. In v tem pravzaprav leži ključ za ureditev razmer v obeh podsistemih,” je povedala in hkrati dodala, da so pred njimi še pogajanja za ostale poklicne profile v zdravstvu.

Z dodatnimi sredstvi so v socialnovarstvenih zavodih zaposlili okoli 650 ljudi

Kot je povedala Ilešič Čujovič, so morali tokrat iz dogovora izpustiti določen del zaposlenih, saj jim dviga plač ni uspelo uskladiti z vlado. “Vladna stran je ves čas poudarjala, in v tem delu smo se pravzaprav strinjali, da moramo izhajati iz kadrovske stiske, ki je predvsem v zdravstveni negi. Naše stališče je sicer bilo, da ta ni zgolj v zdravstveni negi, ampak tudi v drugih poklicih. Naša želja je bila, da naslovimo prav vse poklice v zdravstvu in socialnemu varstvu pa nam je ni uspelo izpogajati,” je dejala za N1. Ocenila je sicer, da so bila tokratna pogajanja v številnih pogledih uspešna. V tem delu je Ilešič Čujovič pohvalila korekten odnos vladne strani, ki jim je prisluhnila v navajanju strokovnih argumentov.

Minister Cigler Kralj je ravno tako izpostavil, da so standardni in normativi v socialni oskrbi prestari ter, da ne odgovarjajo več razmeram sodobne družbe. “Vedeti moramo, da se je v zadnjih nekaj desetletij stanje v socialnovarstvenih zavodih, še posebej pa v domovih za starejše, precej spremenilo. Trenutno je povprečna starost stanovalcev v domovih za starejše nad 80 let, okoli 80 odstotkov je tudi negibnih. Torej je zahteva, oskrba, in podpora najranljivejšem, veliko večja kot pred desetletji in tega se mi zavedamo. Žal so pogajanja v preteklosti nerazumno dolgo stala. V našem času, kljub covidu in epidemiji, tečejo sicer prepočasi, ampak tukaj smo zavezani, da bomo sistemsko posodobili standardne in normative. Sodelujemo tudi s skupnostjo socialnih zavodov, sindikatom. Vmes smo interventno dodali še 29 milijonov evrov za začasno sofinanciranje dodatnih kadrov, in kot vem, je bil to eden najbolj konkretnih uspehov, ki so bili učinkoviti,” je pojasnil minister. S temi sredstvi pa so v socialnovarstvenih zavodih zaposlili okoli 650 dodatnih ljudi.

Izjemna kadrovska stiska v slovenskem zdravstvu

Minister Cigler Kralj je ob tem poudaril, da so novozaposleni kadri v socialnovarstvenih zavodih dobili priložnost, da se delodajalcem predstavijo. Zavodi pa bodo v večini primerov našli poti, da jih ohranijo v ekipi. “To mora biti naš cilj, saj je izjemno pomembna vstopna točka v sistem. In 650 novih delavcev pri približno 12 tisoč zaposlenih ni malo,” je povedal.

Na vprašanje, kaj bo vlada naredila za izboljšanje kadrovskih razmer praktično v vseh slovenskih bolnišnicah, je Cigler Kralj odgovoril, da je pri tem problemu potreben celovit pristop. “Vlada se vsekakor od začetka mandata trudi, da bi lahko na vseh ravneh zadostili, kot recimo v izobraževalnem sistemu narediti prostor za celovito predstavitev teh poklicev. Na eni strani dvigujemo plače najbolj izpostavljenim kadrom in omogočamo socialnovarstvenim zavodom, da jih, z nekim dodatnim denarjem, interventno potegnejo v svoje ekipe z dolgoročnim ciljem zaposlitve,” je med drugim še navedel minister.

Posnetek celotne oddaje si lahko pogledate na vrhu prispevka.

Komentari

Vaš komentar