Nov način "štempljanja" na delu: vihar v kozarcu vode ali kaznovanje vseh?

dan juvan, aleksander reberšek, štempljanje

Jan Gregorc/N1

Pričevanja izkoriščanih delavcev v ljubljanski avtopralnici ter v podjetjih Selea in Mariblu so pretresli javnost. Zaposleni so morali opravljati bistveno več ur dela od predpisanih, deležni pa so bili tudi številnih drugih pritiskov. Za takšna podjetja, pri katerih so zaznali kršitev delovne zakonodaje, bi predlagani zakon o evidentiranju uvedel obvezno beleženje prihodov ter odhodov zaposlenih na delo. Da to kršitvam ne bi naredilo konca, pa menijo v opozicijski NSi, ki ima ob zakonu še številne druge pomisleke. V oddaji N1 STUDIO sta svoja stališča soočila državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan ter poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek.

Slovensko javnost so v zadnjem letu pretresla pričevanja o izkoriščanju delavcev v ljubljanski avtopralnici ter v podjetjih Selea in Mariblu. Delavci so delali krepko več od predpisanih 40 ur na teden, poleg tega pa so bili deležni tudi različnih vrst pritiskov: od nenehnih klicev in videonadzora do zaseganja potnih listov. Kršenje delovne zakonodaje si vladajoči želijo rešiti tudi z zakonom o evidentiranju, ki so ga po večletnem usklajevanju vložili v parlamentarno obravnavo.

Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan, je bistvena novost, ki jo predlog zakona predvideva, evidentiranje prihoda in odhoda v službo ter časa za malico. “To je bistvena sprememba, s katero želimo doseči, da se bodo določbe v zvezi s pravicami delavcev spoštovale v praksi,” je še poudaril. Kot je zagotovil, ostajajo obvezanci za vodenje evidenc tudi po novem predlogu zakona enaki.

Po predlogu se bodo morali evidentirati tisti delavci, pri katerih so prisotni elementi delovnega razmerja. V začetku so na ministrstvu sicer načrtovali, da bi bilo beleženje prihodov in odhodov obvezno v vseh podjetjih in temeljilo na elektronskem in centralnem sistemu. Po pogajanjih in usklajevanjih pa bodo delovni čas beležili le v podjetjih, kjer so v preteklosti zaznali kršitve delovne zakonodaje, ali pa na prošnjo zaposlenih.

Do zakona so bili kritični predvsem v stranki Nova Slovenija, v kateri so med drugim imeli pomisleke, da bodo morali odslej vse svoje premike med delom beležiti tudi samostojni podjetniki, kmetje in študenti. Kot je zagotovil Juvan, v zakonu izrecno ne piše, da bodo morali študenti, samozaposleni ali kmetje karkoli evidentirati. “Dolžnost je na tistem, ki je osebno vključen v organizirani proces delodajalca,” je pojasnil in spomnil, da je ta definicija podobna definiciji delovnega razmerja. “Če študent ali samostojni podjetnik deluje znotraj delovnega razmerja, mora veljati tudi obveznost evidentiranja,” je pravila pri evidentiranju pojasnil Juvan.

Predlagani zakon se poslancu Nove Slovenije Aleksandru Reberšku ne zdi primeren. “Zaradi peščice, ki krši delovno zakonodajo, kaznujemo vsa podjetja,” je bil kritičen. Kot je še dejal, bi morali več pozornosti nameniti kaznovanju kršiteljev delovne zakonodaje, opozoril pa je tudi, da bi predlagani zakon gospodarstvu prinesel okoli tri milijone evrov stroškov letno.

Po besedah državnega sekretarja Juvana bi ta številka držala, če bi bilo evidentiranje obvezno za vse in če bi morali nekateri delodajalci dokupiti aplikacijo za elektronsko beleženje prihodov. “Predlog smo v sodelovanju s socialnimi partnerji skrčili na to, da je elektronsko evidentiranje obvezno samo za kršitelje in tista podjetja, kjer za to zaprosijo delavci,” je pojasnil. Kot je še dodal, skušajo na ministrstvu pripraviti aplikacijo za elektronsko evidentiranje zaposlenih, ki bi bila dostopna za vse.

Juvan pa je zavrnil očitke, da bi z novostmi kogarkoli kaznovali. “Poznamo 40-urni delovnik, pri katerem so evidence pomembne. Če ste za delo plačani na uro, je dobro, da veste, koliko časa ste delali,” je poudaril državni sekretar. Kot je opozoril, novi zakon spreminja to, da mora delavec zabeležiti svoj prihod in odhod z dela ter čas za malico. Pri tem pa po sekretarjevih besedah s predlaganim zakonom bolje določajo, kje se evidence hranijo ter kdaj so na razpolago delavcu ter inšpektorjem.

Poslanec NSi Reberšek, ki sedi tudi v odboru državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, pa je prepričan, da te spremembe kršitev delovne zakonodaje ne bodo ustavile. “Tisti, ki so do sedaj kršili delovno zakonodajo, jo bodo tudi v prihodnje,” je povedal Reberšek in opozoril na možnost prilagajanja evidenc, ki nato nepravilnosti ne bi pokazale. Spomnil je še na nekatere sektorje gospodarstva, v katerih delavci zaradi pomanjkanja delovne sile delajo več od predpisanih ur. “S predlaganim zakonom teh težav ne rešujemo,” je dejal Reberšek.

Državni sekretar Juvan je zatrdil, da bo novi zakon prinesel bolj verodostojne evidence. “Ko pride danes inšpektor na primer na gradbišče, iz evidenc ne more razumeti, ali je delavec delal dopoldne, popoldne in ali je imel dovolj časa za počitek,” je opozoril. Pri tem je spomnil, da je usklajevanje novih pravil o vsebini evidenc opravila prejšnja vlada, v kateri je ministrstvo za delo vodil Janez Cigler Kralj iz vrst NSi. “Ta zakon smo podedovali in se z njim strinjali, ker je nastal institucionalno,” je dejal Juvan in opozoril, da se je trenutna ekipa na ministrstvu pogajala le o obveznosti elektronskega beleženja.

“Zadnjo piko je pri tem zakonu postavila Levica,” je dejal Reberšek in znova poudaril, da bi se raje osredotočil na podjetja, ki zakonodajo kršijo. Kot je povedal, bi morali povečati nadzor nad delodajalci. “V Sloveniji imamo več kot 220 tisoč poslovnih subjektov, na drugi strani pa imamo 53 inšpektorjev na področju delovne zakonodaje,” je opozoril poslanec NSi. Do vladne ekipe je bil kritičen, ker novih zaposlitev inšpektorjev še ni bilo.

Sekretar Juvan, ki prihaja iz vrst Levice, se je strinjal, da je inšpektorat kadrovsko podhranjen. Opozoril pa je, da bodo s predlaganim zakonom inšpektorji dobili bolj verodostojne evidence. “To je samo en kamenček v mozaiku, da se lažje zagotavljajo pravice z delovnim časom,” je dejal Juvan in dodal, da se mu polemike okoli zakona, ki je bil v strokovni razpravi od leta 2019, zdijo vihar v kozarcu vode.

Opozicijski poslanec iz vrst NSi pa meni, da bi tak zakon še bolj zbirokratiziral zakonodajo, kar da naj na slovenski trg ne bi privabljalo tujih investitorjev. “Živimo v 21. stoletju. Elektronske aplikacije lahko bistveno olajšajo naše delo,” je na pomisleke o birokratizaciji odgovoril sekretar Juvan. Kot je še dodal, se vsebina zakona ne razširja tako močno in ohranja veliko določil, ki že veljajo. Zakon o evidencah je označil za primer dobre prakse, ki ga je stranka Levica na ministrstvu dokončala.

Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.