Medtem ko je pred nekaj desetletji po naših tleh topotalo približno pol milijona bosanskih planinskih konjev, ki veljajo za najstarejšo avtohtono konjsko pasmo na Balkanu, so danes na robu izumrtja. V Evropi jih je samo še 350, v Sloveniji 120. Zato so njihovo seme shranili v gensko banko. Kako pridobivajo genetski material in zakaj so avtohtone pasme pomembne za človeško prihodnost?
Pred dnevi smo jutro preživeli na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer genetski material nekaterih ogroženih živalskih vrst jemljejo, pripravljajo in shranjujejo v gensko banko za umetno osemenjevanje v prihodnosti.
Med našim obiskom veterinarske fakultete so bili v hlevu trije plemenski bosanski planinski konji. Med njimi Durmitor, ki je bil tisto jutro izbran za naskok – njegov biološki material pa je odslej shranjen v genski banki.
Po tem, ko so Durmitorja veterinarski tehniki počesali in umirili, je v spremstvu odtopotal h kobili. “Žrebce najprej pregledajo in izberejo na biotehniški fakulteti, če ima zadosten genetski material, jih pripeljejo na Veterinarsko fakulteto, kjer nato s pomočjo kobile plemenjaku odvzamemo seme,” je opisal doc. dr. Primož Klinc, izredni profesor na Veterinarski fakulteti. Nato je tehnik z umetno vagino, ki ima na koncu epruveto, v kateri se zbira ejakulat, žrebcu jemal seme.
Postopek pridobivanja genetskega materiala
Po uspešnem odvzemu je sledil mikroskopski pregled, s katerim ocenijo kakovost semena, ali ima potrebnih približno 70 odstotkov progresivno gibljivih semenčic. Seme nato razredčijo in dajo v centrifugo, v kateri ločijo obsemensko tekočino in samo seme. “Semensko tekočino odstranimo, spermiji ostanejo, ki jih nato razredčimo z razredčevalcem za zamrzovanje, nato ga ohladimo na pet stopinj Celzija,” je dodal Klinc. Končni proizvod je slamica oziroma doza za umetno osemenjevanje, v kateri mora biti najmanj petsto milijonov pravilno gibljivih semenčic. Te nato za nedoločen čas konzervirajo z zamrzovanjem v tekočem dušiku pri minus 196 stopinj Celzija, je opisal sogovornik. “Izsledki poskusov kažejo, da seme v tekočem dušiku obdrži kvaliteto vsaj dvesto let, nato pa se ne ve točno, kaj bi se zgodilo zaradi radiacije iz okolja,” je še pojasnil sogovornik. Genetski material je genska banka kupila od rejca. Opis postopka pa si lahko v posnetku na vrhu članka.
V zamrzovalnih komorah klinike za reprodukcije veterinarske fakultete imajo shranjeno še seme lipicancev, ljutomerskih kasačev, posavskega konja, na veterinarski fakulteti imajo zamrznjeno še seme štajerskega petelina, jezersko-solčavske ovce, istrske pramenke, drežniške koze in seme kraškega ovčarja.
Genski banski sta še na oddelku za zootehniko biotehniške fakultete in osemenjevalnem centru Preska.
Pomembno pripomogel k razvoju človeka na Balkanu
Da brez konja ne bi bilo civilizacije, kot jo poznamo danes, ocenjuje doc. dr. Matjaž Mesarič z ljubljanske veterinarske fakultete. Po njegovem mnenju je pomembno pripomogel k razvoju človeka na Balkanu. “Je tudi neprecenljive vrednosti za biotsko raznovrstnost v družini konj. Z genetskimi in genomskimi preiskavami smo namreč ugotovili, da balkanski planinski konj v sebi ohranja primitivne gene in alele, ki bodo v primeru, če pride do kakšne katastrofe, pomembni pri ponovnem oživljanju določenih pasem samih konj,” je opisal Mesarič.
Z njim se strinja vodja vodja javne službe nalog genske banke v živinoreji Danijela Bojkovski, ki poleg omenjenega ocenjuje, da mnoge avtohtone pasme “nosijo neprecenljiv genski zapis za lastnosti, ki jih povezujemo z odpornostjo in prilagojenostjo na specifična okolja, te pa bodo v času klimatskih sprememb še kako pomembne”. Avtohtone pasme lahko redimo na območjih, ki so manj primerna za druge pasme na primer kraška območja, hribovita območja, v domačih ekosistemih pa se pogosto obnesejo bolje od tujerodnih pasem, je še povedala.
Bojkovski je še ocenila, da so avtohtone domače živali poleg zakladnice genov tudi naša kulturna dediščina in identiteta. “Te pasme so se razvijale in sobivale s človekom, zato so najbolje prilagojene na lokalno okolje. Imamo jih lahko za kulturni spomenik in si zaslužijo zaščito, poleg tega je ohranjanje živalskih genskih virov ključno za trajnostni razvoj živinoreje in podeželja in zagotavljanje prehranske varnosti.” je jasna Bojkovski.
Zgodovina balkanskega planinskega konja
Grki so balkanskega planinskega konja omenjali že v 4. stoletju pred našim štetjem, v srednjem veku so imeli izjemno vlogo pri tovorjenju blaga, takrat so se v tisočglavi karavani šli od Konstantinopla (danes Istanbul) proti Balkanu in do Egipta. Rimljani so območju današnjega Bihaća podelili celo dovoljenje za trgovanje s temi žilavimi in gibčnimi živalmi, ki so brez težav prenašale tudi do 150 kilogramov tovora.
Med drugo svetovno vojno so Nemci na primer konje uporabljali v bojih na Norveškem. Po koncu vojne pa so konjiče po nekaterih zapisih iz letal spuščali s padali – kot pomoč nemškim kmetom. V veliko pomoč so bili tudi domačinom med obleganjem Sarajeva, ko so jim dostavljali različne prehranske potrebščine, je še razložil Mesarič. V Slovenijo pa naj bi prišli v 15. stoletju z uskoki, a so, ocenjujejo poznavalci, na naših tleh bili verjetno že veliko prej.
Bili so pomemben sestavni del Jugoslovanske ljudske armade (JLA), v tistih časih je po naših tleh topotalo približno pol milijona konj te najstarejše avtohtone pasme, toda ko je ta skupaj z nekdanjo državo Jugoslavijo razpadla in je delo na kmetijah prevzela mehanizacija, so konji skoraj izumrli. Danes je v Sloveniji približno 120 konj te pasme, v Evropi okoli 350.
“Bosanskega konja nismo ukradli”
Del zaslug, da si je pasma konj vsaj malo opomogla, ima Mednarodno združenje rejcev bosanskih planinskih konj s sedežem v Sloveniji. Da bi pasmi bolj pomagali, je slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano septembra lani z odlokom registriralo bosanskega planinskega konja kot avtohtono pasmo v Sloveniji, a je to razjezilo nekatere rejce v Bosni in Hercegovini, iz katere ta pasma konj izvira. “Predvsem gre za osebne interese posameznih bosanskih rejcev, pred tem smo namreč z njimi uspešno sodelovali celo desetletje. Če karikiram in bi res želeli ukrasti bosanskega konja, bi ga preimenovali v slovenskega, kar pa je popolnoma nesmiselno,” je še primerjal Mesarič.
Članica združenja Združenja Zorica Bukinac je ob tem še poudarila, da smo registracijo bosanskega planinskega konja kot avtohtone pasme, ki živi na območju Slovenije, zaščitili pasmo na ravni celotne Evropske unije. “Tako uživa storitve, ki jih sponzorira država. Tako genske banke in strokovne podpore in raziskave, ki jih opravlja veterinarska fakulteta,” je še povedala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje