Ameriški Pentagon je danes sporočil, da bo za del vojaške opreme, ki jo dobi Ukrajina, potrebno usposabljanje, poroča Reuters. Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je na današnji novinarski konferenci povedal, da bo za uporabo nekaterih novih kosov opreme, ki se pošiljajo Ukrajini, potrebno usposabljanje. Kar zadeva možnosti usposabljanja, bodo ZDA verjetno usposobile manjše število ukrajinskih sil, ki bodo nato usposobile več svojih kolegov, je še dejal. 

Rusija je sporočila, da je uvedla sankcije proti 398 članom ameriškega kongresa kot povračilni ukrep zaradi kazenskih ukrepov Washingtona v zvezi z Ukrajino, in dejala, da bodo sledile še dodatne sankcije. Rusko zunanje ministrstvo je v ločeni izjavi sporočilo, da je uvedlo sankcije proti 87 članom kanadskega senata.

Francoske oblasti so po poročanju tujih medijev zasegle dvorec v lasti ruskega oligarha Romana Abramoviča. Dvorec, ki se nahaja ob Azurni obali, je vreden okoli 110 milijonov evrov. Več o tem lahko preberete TUKAJ. 

Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal nov paket vojaške pomoči Ukrajini v višini 800 milijonov dolarjev, ki vključuje orožje, strelivo, oklepne transporterje in helikopterje. "Ta novi paket pomoči bo vseboval številne zelo učinkovite oborožitvene sisteme, ki smo jih že zagotovili, in nove zmogljivosti, prilagojene širšemu napadu, ki naj bi ga Rusija sprožila v vzhodni Ukrajini," je dejal Biden v izjavi.

Župan Harkova Ihor Terehov je dejal, da se je rusko bombardiranje na to ukrajinsko mesto od torka močno okrepilo. "Sovražnik bombardira stanovanjske hiše, stanovanjska območja. Na žalost prihaja do civilnih žrtev - najhuje je, da umirajo otroci," je za ukrajinsko nacionalno televizijo povedal Teherov.

Ameriški predsednik Joe Biden in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta govorila po telefonu. Beseda je tekla o dodatni obrambni in finančni pomoči Ukrajini ter o zaostritvi sankcij in domnevnih ruskih vojnih zločinih, je Zelenski zapisal na Twitterju. Do tega je prišlo po tem, ko je ukrajinski predsednik še enkrat goreče prosil Zahod, naj pošlje težko orožje za odbijanje ruske agresije. V spletnem nagovoru v angleškem jeziku je dejal, da Ukrajina potrebuje težko topništvo, oklepna vozila, tanke, sisteme zračne obrambe in bojna letala.

Без додаткової зброї ця війна перетвориться на нескінченну криваву лазню, що поширюватиме нещастя, страждання та руйнування. Маріуполь, Буча, Краматорськ – список буде продовжено. Ніхто не зупинить Росію, крім України з важкою зброєю. #ArmUkraineNow pic.twitter.com/b1LlRmjOYk

— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) April 13, 2022

V severovzhodni regiji Sumi je bilo po navedbah vojaškega poveljnika Dmitra Zhivitskega ubitih več kot 100 civilistov. Povedal je, da so bila mnoga trupla odkrita z zvezanimi rokami. Nekatera so imela znake mučenja ali strelnih ran v glavo. Trdil je, da so ruski vojaki "streljali na vse", tudi na starejše in otroke. Dodal je, da je veliko ljudi iz mesta pogrešanih ali ujetih. BBC teh trditev ni mogel neodvisno preveriti. Odkritja v Sumiju spominjajo na grozodejstva, odkrita v Buči, piše Al Džazira. Rusija je večkrat zanikala, da bi tam zagrešila vojne zločine

Rusko obrambno ministrstvo je izjavilo, da bodo v primeru nadaljevanja napadov na rusko ozemlje njihove sile napadle kraje v Ukrajini, vključno s Kijevom, kjer se sprejemajo takšne odločitve. Rusija je navedla še, da je pristanišče v Mariupolu pod popolnim nadzorom, vsi "talci" s plovil v pristanišču pa so bili osvobojeni, piše Al Džazira.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da humanitarna prekinitev ognja v Ukrajini trenutno ni mogoča. Guterres je nedavno v Rusijo in Ukrajino poslal vodjo ZN za pomoč Martina Griffithsa, da bi ugotovil, ali bi se lahko dogovorili o humanitarnem premirju.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je objavila poročilo o preiskanih dogodkih iz druge polovice februarja in marca. OVSE je ugotovila, da obstajajo dokazi o kršitvah ruskih sil, vključno s kršitvami pravice do življenja, spolnim nasiljem, poboji, prisilnimi deportacijami, uporabo človeških ščitov ter izginotjem novinarjev in borcev za človekove pravice. Prav tako so bili napadeni humanitarni konvoji. Napad na porodnišnico v Mariupolu 9. marca po besedah OVSE izvedla Rusija, kar je Moskva zanikala. Poročilo navaja, da je bil še en napad 16. marca na dramsko gledališče v Mariupolu, kamor so se zatekli civilisti, vojni zločin. V poročilu ugotavljajo, da je tudi Ukrajina kršila zakonodajo, zlasti pri ravnanju z vojnimi ujetniki, vendar so bili ruski prekrški veliko večji.

Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Svetovni program Združenih narodov za hrano in Svetovna trgovinska organizacija so pozvali k nujnemu in usklajenemu ukrepanju na področju zanesljive preskrbe s hrano ter države pozvali, naj se izogibajo prepovedim izvoza hrane ali gnojil. V skupni izjavi so voditelji štirih institucij opozorili, da vojna v Ukrajini še povečuje obstoječe pritiske zaradi krize covid-19, podnebnih sprememb ter vse večje ranljivosti in konfliktov, kar ogroža milijone ljudi po vsem svetu. Po njihovih besedah so močno višje cene osnovnih živil in pomanjkanje oskrbe še povečali pritisk na gospodinjstva. Ta grožnja je največja za najrevnejše države, vendar se je ranljivost hitro povečevala tudi v državah s srednjimi dohodki, v katerih živi večina revnih ljudi na svetu.

Predsedniki Poljske, Estonije, Litve in Latvije so danes obiskali območja v Ukrajini, ki so jih tekom ruske invazije pretresle vojne grozote. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je ob obisku mesta Borodjanka blizu Kijeva dejal, da je kraj "prežet z bolečino in trpljenjem", poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Težko je verjeti, da se v Evropi 21. stoletja lahko dogajajo takšna grozodejstva, a to je realnost. Tu so bili umorjeni in mučeni ukrajinski civilisti, stanovanjske hiše in drugo civilno infrastrukturo pa so bombardirali. To je vojna, v kateri moramo zmagati," je v izjavi dejal Nauseda. Iz Poljske so pred tem sporočili, da so se Nauseda in preostali voditelji - poljski predsednik Andrzej Duda, estonski predsednik Alar Karis in predsednik Latvije Egils Levits - sestali v poljskem mestu Rzeszow blizu meje z Ukrajino, preden so se skupaj vkrcali na vlak za Kijev. Namen obiska naj bi bil izraziti podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v boju proti ruski invaziji. "Naš cilj je podpreti predsednika Zelenskega in obrambne sile Ukrajine v tem odločilnem trenutku," je dejal svetovalec poljskega predsednika Jakub Kumoch. Celotnega programa obiska štirih predsednikov zaradi varnostnih razlogov sicer niso razkrili, vendar naj bi po Kumochovih besedah obiskali "s simbolnega vidika najpomembnejša prizadeta območja". Prvotno se je štirim voditeljem želel pridružiti tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je bil v torek na obisku na Poljskem, vendar je ukrajinska vlada nakazala, da ta v Kijevu ni dobrodošel ter da bi jim bolj ustrezal obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza. Sedanji predsednik in nekdanji zunanji minister Steinmeier se doma in v tujini sooča s kritikami zaradi svoje prijateljske politike do Moskve, kar je sicer po navedbah AFP nedavno priznal kot napako. Torkovo sporočilo Ukrajine, da Steinmeierjeva prisotnost v Kijevu ni zaželena, je sicer izzvala precej neodobravanja in obžalovanja pri številnih nemških politikih. Oglasil se je tudi Scholz in izrazil nezadovoljstvo ter dejal, da je bila ta poteza "nekoliko neugodna". "Predsednik je želel iti v Ukrajino in lepo bi bilo, da bi ga sprejeli," je kancler po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal za radio rbb. Tiskovni predstavnik nemške vlade Wolfgang Büchner ob tem ni želel komentirati, ali bi bil tudi Scholz pripravljen oditi v Ukrajino.

Predsedniška kandidatka francoske skrajne desnice Marine Le Pen je dejala, da bi v primeru izvolitve na položaj predlagala tesnejše povezave med Natom in Rusijo po koncu vojne. Zmaga Le Penove v drugem krogu francoskih predsedniških volitev 24. aprila bi odmevala po Evropi in čez Atlantik, saj bi v Elizejsko palačo pripeljala globoko evroskeptično osebo, ki že dolgo izpoveduje občudovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Takoj ko bo rusko-ukrajinska vojna končana in rešena z mirovno pogodbo, bom pozvala k strateškemu zbliževanju med Natom in Rusijo," je Le Pen povedala na novinarski konferenci, na kateri je bilo veliko mednarodnih novinarjev. Več o volitvah v Franciji lahko preberete v članku: V Franciji v drugi krog ponovno Macron in Le Pen.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes na vprašanje o ukrajinskem predlogu, da bi Viktorja Medvedčuka zamenjali za priprte Ukrajince v Rusiji, odgovoril, da je bogati poslovnež ukrajinski državljan in tuji politik. Komentarji kažejo, da se rusko vodstvo distancira od proruskega politika, sicer tesen Putinov zaveznik. Več o Medvedčuku lahko preberete v članku Putinov zaveznik, ki bi ga Ukrajina zamenjala za vojne ujetnike. 

V Ukrajini je bilo od začetka ruske invazije poškodovanih skoraj 100 kulturnih in verskih znamenitosti, je danes sporočila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Zadnja ocena po poročanju AFP predstavlja skoraj podvojitev prejšnjih Unescovih številk, zaradi česar se še krepijo bojazni pred posledicami vojne na ukrajinsko kulturno dediščino. "Število 100 poškodovanih ali popolnoma uničenih znamenitosti bomo dosegli v četrtek ali petek," je v pogovoru za AFP povedal direktor svetovne dediščine pri Unescu Lazare Eloundou Assomo. "Število bi se lahko še povišalo," je opozoril Eloundou Assomo in dejal, da je dostop do nekaterih območij mogoč šele sedaj, nekatera druga pa so prizorišče okrepljenih spopadov.

Češka je ponovno odprla svoje veleposlaništvo v Kijevu, kar je po besedah njenega zunanjega ministrstva "eden od številnih korakov, s katerimi izražamo podporo Ukrajini". "Češka je in bo vedno stala za Ukrajino," je ministrstvo zapisalo na Twitterju.

🇨🇿 Česká vlajka opět zavlála v Kyjevě, čeští diplomaté jsou zpět. Jde o jeden z mnoha kroků, kterým Ukrajině 🇺🇦 vyjadřujeme podporu. Česko stálo a vždy bude stát za Ukrajinou. #StandWithUkraine pic.twitter.com/OGd8IMWNkG

— MZV ČR (@mzvcr) April 13, 2022

Rusija bo vsa vozila Združenih držav Amerike in Nata, ki prevažajo orožje na ukrajinsko ozemlje, obravnavala kot "zakonite vojaške cilje", je za tiskovno agencijo TASS povedal Sergej Rjabkov, namestnik njenega zunanjega ministra. Washington in več drugih članic zavezništva pod vodstvom ZDA so Kijevu, ki se sooča z ofenzivo Moskve, dobavili orožje, vendar so se tudi previdno trudili preprečiti nadaljnje zaostrovanje spora, ki bi lahko zahodne sile potegnilo v neposredno konfrontacijo z Rusijo.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je v torek zvečer pravosodnim ministrom držav članic poslal pismo, v katerem jih je pozval k nadaljnji koordinaciji na politični ravni pri preiskavi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini, je danes sporočil tiskovni predstavnik komisije Christian Wigand. Posredoval jim je seznam zahtev, ki ga je prejel od ukrajinskega tožilstva. Ta med drugim vključuje pošiljanje preiskovalcev za dokumentiranje vojnih zločinov, forenzikov ter opreme za varno shranjevanje dokazov. "Države pozivamo, da pomagajo pri teh zahtevah, mi pa bomo nadaljevali koordinacijo pomoči," je povedal Wigand. Komisija je poleg tega po njegovih besedah začela pripravo predloga dopolnitve uredbe o evropski agenciji za pravosodno sodelovanje Eurojust. Spremembe bi agenciji omogočile zbiranje in shranjevanje dokazov o vojnih zločinih. Gre za zvočne in video posnetke, je pojasnil tiskovni predstavnik komisije. Dodal je, da bodo predlog predstavili v prihodnjih dneh.

Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan, ki je obiskal ukrajinsko mesto Buča, je dejal, da je država "prizorišče zločina". "Tukaj smo, ker imamo utemeljene razloge za domnevo, da se izvajajo kazniva dejanja v pristojnosti sodišča," je dejal novinarjem. "Da bi prišli do resnice, se moramo prebiti skozi vojno meglo. Za to je potrebna neodvisna in nepristranska preiskava," je dejal. Dodal je, da naj bi v mestu začela delati forenzična ekipa ICC. Buča naj bi bila prizorišče več sto pobojev civilistov, za katere Ukrajina krivi ruske sile, ki so jo zasedle za več tednov. Rusija zanika odgovornost in trditve Kijeva označuje kot "propagando".

📢 #ICC Prosecutor #KarimAAKhanQC meets with #Ukraine’s Prosecutor-General Iryna Venediktova in Kyiv, welcomes strong cooperation of Ukrainian authorities for independent ICC investigations ⬇️ 1/2 pic.twitter.com/dwtqDEyhKO

— Int'l Criminal Court (@IntlCrimCourt) April 13, 2022

Rusija se je odzvala na pripombe Joeja Bidna o genocidu. Ameriški predsednik je dejal, da ruski predsednik Putin "poskuša izbrisati idejo, da bi lahko bili Ukrajinci". Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po poročanju Reutersa v konferenčnem pogovoru z novinarji dejal: "Menimo, da so tovrstna prizadevanja za izkrivljanje razmer nesprejemljiva. To je težko sprejemljivo s strani predsednika ZDA, države, ki je v zadnjem času zagrešila dobro znana kazniva dejanja."

Podžupan mesta Dnipro v osrednji Ukrajini pravi, da so mestne mrtvašnice polne trupel ruskih vojakov, medtem se razkrivajo obsežnosti in smrti v mestih v okolici Kijeva. Mihail Lisenko je povedal, da je v štirih hladilnikih več kot 1.500 trupel, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po njegovih besedah jih mestni uradniki ne želijo upepeliti ali pokopati v množičnih grobiščih. Lisenko je pozval matere ruskih vojakov, naj se obrnejo na poveljnike svojih mrtvih sinov in zahtevajo nazaj njihova trupla.

Nekateri nemški politiki so razburjeni in presenečeni, da nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier ni dobrodošel v Kijevu, češ da bi njegov načrtovani obisk z voditelji Poljske in baltskih držav pokazal nemško solidarnost z Ukrajino. Aydan Özoguz, vodilni član Steinmeierjeve socialdemokratske stranke, je na Twitterju zapisal, da je za Ukrajino neprijetno in ne preveč pametno, da od Nemčije zahteva veliko podporo, a ne želi sprejeti predsednika. Vendar mnogi v Nemčiji pravijo, da razumejo stališče Ukrajine in želijo, da bi Berlin storil več v podporo Kijevu - vključno s hitrejšim ukrepanjem pri dobavi orožja in prepovedjo ruske energije. Steinmeier si je kot zunanji minister pod vodstvom kanclerke Angele Merkel prizadeval doseči mir z Rusijo s pomočjo trgovine, diplomacije in energetskih povezav, piše BBC. Prejšnji teden je priznal, da se je glede Rusije motil, in dejal, da je bila nemška politika do Moskve neuspešna ter da se je zmotil, ker je skušal zgraditi mostove s Putinom in podpiral plinovod Severni tok 2.

Predsedniki Poljske, Litve, Latvije in Estonije so prispeli v Ukrajino na pogovore z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je pred tem na Twitterju sporočil, da se odpravlja v ukrajinsko prestolnico "z močnim sporočilom politične podpore in vojaške pomoči".

Heading to Kyiv with a strong message of political support and military assistance.

Lithuania 🇱🇹 will continue backing Ukraine's 🇺🇦 fight for its sovereignty and freedom.

Разом до перемоги! pic.twitter.com/WLb5yR5W69

— Gitanas Nausėda (@GitanasNauseda) April 13, 2022

V nedeljo je bil na družbenih omrežjih objavljen posnetek, na katerem bi lahko bilo videti uporabo kasetnega streliva na civilnem območju v regiji Harkov. Na razdalji 90 metrov vzdolž ceste v Pisuchinu je v nekajsekundnih razmikih videti vsaj štiri eksplozije. Nekaj trenutkov za tem je videti, da na ulico pada podstrelivo in povzroči novo eksplozijo.

Perhaps the clearest evidence yet of Russia's indiscriminate shelling of civilian areas with cluster munitions (h/t @CITeam_en). Not that anyone had any doubts — we reported evidence that Kharkiv was being shelled with cluster bombs on the second day of the invasion. https://t.co/McPqorSlCM

— Grigor Atanesian (@atanessi) April 12, 2022

Med vojno v Ukrajini so bile ruske sile že večkrat obtožene uporabe kasetnega streliva na civilnih območjih. Opazovalna misija Združenih narodov za človekove pravice je prejšnji teden sporočila, da ima verodostojne informacije, da je ruska stran uporabe kasetnega streliva v naseljenih območjih obtožena vsaj 24-krat. Več o tem, kaj je kasetno strelivo, v prispevku: Kaj je kasetno strelivo, ki naj bi ga uporabili v Kramatorsku?

Po podatkih Združenih narodov je bilo od začetka vojne v Ukrajini ubitih najmanj 1.892 civilistov. 2.558 civilistov je bilo ranjenih. Med zabeleženimi umrlimi je 478 moških, 308 žensk, 30 deklet in 52 fantov ter 71 otrok in 953 odraslih, katerih spol še ni znan. Večino zabeleženih civilnih žrtev je povzročila uporaba eksplozivnega orožja s širokim udarnim območjem. Dejansko število žrtev je najverjetneje višje, saj prihaja do zamud pri poročilih, so sporočili Združeni narodi.

Rusija naj bi na dan zmage, s katerim se 9. maja obeležuje konec druge svetovne vojne, v Mariupolu načrtovala parado, je sporočil pomočnik mariupolskega župana Petro Andrjuščenko. Ruske čete so po njegovih besedah Kostjantinu Ivaščenku, ki skrbi za del mesta pod ruskim nadzorom, naročile, naj "mestno središče očisti ruševin mrtvih in zagotovi, da bo parada lahko potekala 9. maja". "Glede na paleto podatkov okupatorji načrtujejo, da bodo v Mariupolu, če bo njihova 'posebna operacija' uspešna, organizirali 'karneval zmage," je dejal Andrjuščenko. Dan zmage je največji ruski državni praznik.

Združeno kraljestvo je pred mesecem dni vzpostavilo shemo za pomoč ukrajinskim beguncem. Namestitev jim nudijo britanska gospodinjstva, ki jim to v zameno plačajo dobrih 400 evrov. A zdaj so se pojavila opozorila o možnosti zlorab. Združeni narodi so britansko vlado pozvali, naj Ukrajink ne nameščajo pri samskih Britancih. Skrbi jih namreč, da bi begunke lahko bile žrtve spolnega izkoriščanja. Več o tem v prispevku Poziv: ne nameščajte Ukrajink k samskim moškim.