Če Milan Brglez ni hotel kandidirati, dokler je bila v igri Marta Kos, ker ni hotel rušiti koalicije, ali je torej s svojo kandidaturo ruši Miha Kordiš? Kako je mogoče, da se Nataša Pirc Musar še vedno ni pozanimala o poslih svojega moža, ko pa jo novinarji to sprašujejo iz soočenja v soočenje? Kako je šahiral Milan Brglez? In ali je Vladimir Prebilič le priznal, da bo kandidiral tudi za kočevskega župana, ker na predsedniških volitvah po raziskavah ni med favoriti? Oglejte si drugo soočenje predsedniških kandidatov na N1 Slovenija.
Dober teden pred prvim krogom predsedniških volitev, ki bo 23. oktobra, je predsedniška tekma v popolnem razmahu, bitka za uvrstitev v drugi krog pa med neodvisno kandidatko Natašo Pirc Musar in kandidatom Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov Milanom Brglezom tesna.
Iz krogov blizu Brgleza prihajajo neuradne informacije, da utegne kandidat koalicijske Levice Miha Kordiš Brgleza spotakniti in škoditi njegovi uvrstitvi v drugi krog, saj Kordiš, kljub temu, da po sedanjih raziskavah javnega mnenja ni med favoriti predsedniške tekme, vendarle pobira nekaj glasov med levimi volivci, ki bi jih sicer lahko dobil Brglez, ki je, kot rečeno, s Pirc Musar v tesnem spopadu za vstopnico v drugi krog.
“Ne verjamem, da se se v koalicijski Levici tega niste zavedali,” je Kordiša izzval voditelj N1 Miha Orešnik, a Kordiš je vztrajal, da se je “Levica odločila za vstop v predsedniško tekmo po umiku Marte Kos, saj nobena druga stranka ni želela prevzeti odgovornosti in ponuditi kandidata.”
Da bi prav njegova kandidatura Brglezu odnesla ključne odstotke volilne podpore za preboj v odločilni drugi krog volitev, je Kordiš zanikal, tudi Brglez je ocenil, da tega ne verjame.
Ni več skrivnost, da Brglez ni želel vstopiti v predsedniško bitko, dokler je bila v igri Marta Kos. “Ker bi s tem rušil koalicijo,” meni. Ali jo potemtakem ruši Kordiš? “Ma ne, je ne ruši,” je odgovoril Brglez prepričan, da ga bo Levica, če se prebije v drugi krog, podprla takrat in bo v drugem krogu kandidat strank vseh treh koalicijskih strank.
Kordiš: Luka Mesec mojo podporo ima
Obenem pa ni skrivnost, da je koordinator Levice Luka Mesec zagovarjal podporo Brglezu, pa tudi, da je vstop v koalicijo v Levico vnesel tudi nemir. Zato mnogi Kordiševo kandidaturo pripisujejo predvsem internemu dogajanju v stranki. Na vprašanje, ali bo Mesec ostal na čelu stranke, še zlasti, če bi Kordiš, ki velja za opozicijo v Levici, na predsedniških volitvah dobil boljši odstotek glasov, kot ga je stranka dobila na državnozborskih volitvah. Kordiš odgovarja: “V predsedniško tekmo smo šli združeni, Luka Mesec je moj najaktivnejši podpornik in ostaja na čelu stranke. Skupaj bomo nadaljevali v dobrem ali slabem. Mesec mojo podporo ima.”
Brglezovo šahiranje in težko razumljivi odgovori Pirc Musar
“Ste predsedniška kandidatka, vaš soprog pa bo v primeru vaše zmage prvi gospod in bo tudi on predstavljal Republiko Slovenijo. Zato je v javnem interesu razčistiti vse, kar še ni razčiščeno tudi o poslih vašega moža,” je Nataši Pirc Musar dejal voditelj soočenja in nadaljeval: “Prav to, posli vašega moža, so tema, ki se vleče iz soočenja v soočenje in teh očitkov vam nikakor ne uspe ubraniti.” Pirc Musar mu je odvrnila: “Res se vam tako zdi?”
Orešnik pa je to utemeljil rekoč: “Ko novinarjem rečete, o tem morate vprašati mojega moža, se zgodi tudi to, da jim na vprašanja ne odgovori. Ko objavite njegovo premoženje, se izkaže, da niste objavili celotnega. Na enem od zadnjih soočenj pa ste rekli tudi, da delate 8 do 10 ur na dan in da ko pridete domov, se z možem ne pogovarjate o poslih, pač pa o družini in drugih življenjskih stvareh. Medtem uradni del kampanje traja že tri tedne, vi pa se s soprogom še niste uspeli pogovoriti o vsem, kar vas iz soočenja v soočenje novinarji sprašujemo?” Pirc Musar je zatrdila oziroma ponovila, da se z možem po celem dnevu obveznosti doma ne pogovarjata o poslih in da se v sak njegov posel v zadnjih dveh desetletjih ne more poglabljati.
Brgleza pa na drugi strani spremljajo očitki o nepravilnostih v času, ko je bil predsednik Šahovske zveze Slovenije. Dokument inšpekcijskega nadzora, ki ga je sam tudi objavil na Twitterju, da je inšpektorat za šolstvo in šport izredni nadzor sicer ustavil, a obenem tudi, da je nekaj nepravilnosti odkril. Na vprašanje katere in za koliko denarja je šlo, je Brglez odgovoril, da »ni šlo za nepravilnosti pri knjiženju in da je bila namenska poraba sredstev vedno pravilno izkazana« ter da so nepravilnosti odpravili, zato je inšpektorat nadzor tudi ustavil. “To, kar je bilo objavljeno, je le en del dokumenta, lepljenka Janeza Janše. Celote seveda ne bo pokazal, ker mu to ne paše,” je še dodal Brglez.
A vendar so se pojavili tudi zapisniki, po katerih je Brglez svojo izvolitev na čelo Šahovske zveze pogojeval z 200 tisoč evrov težko sponzorsko pogodbo državnega podjetja Slovenske železnice.
Brglez zatrjuje, da ga je upravni odbor Šahovske zveze prosil, naj bo predsednik zveze, ker je z njimi sodeloval še v času, ko je bil predsednik državnega zbora, da pa na zboru, kjer so ga za predsednika izvolili, svoje izvolitve ni pogojeval s sklenitvijo te sponzorske pogodbe.
“So pa v šahovski zvezi so delali na tem, da dobijo sponzorje, kajti če hoče zveza svoj program izpolniti, potrebuje sponzorski denar. Iz zapisnika pa izhaja, da se je sponzor želel zavarovati z mestom v upravnem odboru, kar je nekako logično. Tudi ta sponzor ni edini v upravnem odboru, tam so še tudi drugi,” je dejal Brglez.
V upravnem odboru Šahovske zveze je na mestu podpredsednika generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, znan tudi po tem, da je spreten pri ohranjanju dobrih odnosov s politiki vseh barv, še zlasti iz vsakokratnih vladajočih vrst.
Kako iskrena je predsedniška kandidatura Vladimirja Prebiliča?
Kočevski župan Vladimir Prebilič je letos pred predsedniškimi volitvami najprej tipal teren za državnozborske volitve. Na koncu na parlamentarnih volitvah ni kandidiral, vložil je kandidaturo za predsednika republike. Javnomnenjske raziskave tudi njemu ne kažejo, da je med favoriti. Ali je torej njegov plan B ponovna (že četrta zapovrstjo) kandidatura za župana Kočevja?
To kandidaturo mora namreč vložiti najkasneje 20. oktobra, kar je tri dni pred dnevom glasovanja na predsedniških volitvah. Ali torej Prebilič kalkulira in bo, ker mu ne kaže, da bi lahko postal novi predsednik republike, kandidiral še za četrti mandat na čelu kočevske občine, kjer pa je njegova izvolitev gotovo bolj verjetna kot v tekmi za predsednika republike.
Da je, je potrdil tudi sam rekoč, da je na zadnjih lokalnih volitvah dobil 70-odstotno podporo in da je prepričan, da bi kot županski kandidat zmagal že v prvem krogu.
Možnosti, da se bo vnovič podal v župansko tekmo, Prebilič v soočenju na N1 ni zavrnil in je, kot ga je razumeti, tudi verjetna, zanika pa, da bi bila ob tem njegova predsedniška kandidatura neiskrena. “Vse, kar delam v tej predsedniški bitki, je povezano z lastnimi financami, lastnim angažmajem in mojim prostim časom.”
Ali nevarne tovarne res sodijo v območja, kjer živijo ljudje?
Kočevje in celotno Slovenijo je letos močno pretresla najhujša industrijska nesreča v zgodovini samostojne Slovenije, V uničujoči eksploziji v kočevskem Melaminu je umrlo sedem ljudi. Ker je tovarna v središču Kočevja, bi bila bila katastrofa še večja.
Štiri mesece po eksploziji v kemični tovarni Melamin, v kateri je umrlo sedem ljudi, je za N1 spregovoril zaposleni, ki je nadrejene dolgo časa opozarjal na neustrezno varnost na pretakališču kemikalij, kjer se je nesreča zgodila. Da bo zaradi slabih varnostnih razmer nastala katastrofa, se je bal tudi eden od zaposlenih, ki je umrl v nesreči, kar so nam potrdili tudi njegovi svojci. “Pokojni sodelavec je govoril, da bomo šli enkrat vsi u tri p.m,” je za N1 povedal sindikalist iz Melamina Nikola Sandič.
Prebilič je sodeč po njegovih izjavah na dan nesreče verjel zagotovilom vodstva Melamina, da je bilo z varnostnimi protokoli vse v redu. “Dokument, ki smo ga dobili dva dni pred nesrečo, je pokazal, da v podjetju vse poteka brez problemov,” pravi Prebelič in poudarja, da kriminalistična preiskava še poteka, da pa je zelo možno tudi, da navedbe sindikalista Sandiča za N1 držijo.
A selitev vsaj dela tovarne iz naslednjega območja se bo zgodila šele zdaj, torej po katastrofi. “Melamin je družba v zasebni lasti,” je Prebilič odbil vprašanje, ali je kot župan res storil vse, kar je lahko. Si pa prizadeva za preselitev tovarne, pa tudi drugi kandidati so podarili, da si bodo, če bodo izvoljeni, prizadevali, kolikor si bodo lahko, ni pa to v njihovi pristojnosti, da nevarni proizvodni obrati ne bodo na območjih, kjer ljudje v neposredni bližini tudi živijo.
Je spopad predsednika in premierja na odprti sceni škodljiv ali kdaj nujen?
Odhajajoči predsednik republike Borut Pahor je bil večkrat deležen ostrih kritik zato, ker ni odpiral front z vlado, predvsem ko je šlo za človekove pravice in druge demokratične standarde. Vztrajal je v prepričanju, da je odpiranje front med predsednikom republike in vlado ali predsednikom vlade škodljivo, ker prispeva k razdvojenosti.
Medtem na sosednjem Hrvaškem gledamo nenehne ostre spopade med predsednikom Zoranom Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem, ki denimo niti o najpomembnejših strateških vprašanjih, recimo o vojni v Ukrajini, nista imela enotnih stališč, zaradi njunih sporov na Hrvaškem niso imenovani vsi veleposlaniki, Milanović pa je med drugim ob prisegi vojakov celo prepovedal govor hrvaškemu obrambnemu ministru.
Kako pomembno je torej, kakšni so odnosi predsednika in premierja zlasti takrat, ko se ne o pomembnih vprašanjih ne strinjata? Je treba odpreti fronto pred javnostjo ali morebitna nestrinjanja reševati drugače? In kako na to vpliva tudi dejstvo, iz katere politične opcije predsednik in premier prihajata?
“S kakšnim kapitalističnim predsednikom vlade se pogosto ne bi strinjal,” je dejal Kordiš, Nataša Pirc Musar pa, da nad njo ne Robert Golob ne Janez Janša nimata nikakršne moči, saj “nimam strankarskega nahrbtnika.” V primeru, da se s predsednikom vlade ne bi strinjala, pa o tem javno ne bom razpravljala, je dejala.
Kaj Nataša Pirc Musar pogreša v delovanju premierja Goloba?
A predsednik republike je po njeno obenem vrhovni branik ustave in človekovih pravic. Če pa bi tu predsednik vlade naredil kaj takšnega, kar bo v nasprotju s tem, pa ne bom tiho, je še poudarila Pirc Musar. Kaj očita prejšnjemu predsedniku vlade – od vladanja z odloki med epidemijo do odnosa do medijev in ravnanja policije na protestih – je znano, na vprašanje, ali je novi premier Golob do zdaj že storil kaj takšnega, zaradi česar bi se ona v vlogi predsednice oglasila, pa je dejala, da še »ni zaznala kakšnih zdrsov demokracije«, da pa pogreša njegovo zavzetost pri pomoči gospodarstvu.
Da je treba v politiki predvsem sodelovati, je poudaril tudi Prebilič, ki pravi: “Naloga predsednika republike je, da izpostavi tiste teme, okoli katerih se moremo poenotiti.”
“Vztrajal bom, ko bo šlo za ustavnost ne glede na to, kdo bo predsednik vlade,” pa je dejal Milan Brglez in dodal: “Ko gre za ustavnost, se ne mislim pogajati z nikomer. Ne z Robertom Golobom ne z Janezom Janšo niti s Tanjo Fajon ne. Ni važno, kdo bo premier,” je poudaril.
“Putin je diktator in zločinec. In je nepredvidljiv”
Medtem okoliščine, v katerih živimo, močno določa ruska invazija na Ukrajino, v zadnjih tednih je svet še bolj na trnih, saj ruski predsednik Vladimir Putin omenja tudi možnost uporabe jedrskega orožja.
Putin je nepredvidljiv, diktatorji in zločinci, kar Putin seveda je, so lahko še bolj nepredvidljivi, ko se jih postavi v brezizhoden položaj. Mislim, da moramo narediti vse v smeri, da do jedrskega spopada ne pride, pravi Prebilič in kot ključno možnost za dosego umiritve strasti izpostavlja dialog s Putinom.
Nataša Pirc Musar je temu dodala, da bi morali politični somišljeniki Putina prepričati, naj se ustavi. Kot predsednica pa bi zavzela tudi za obnovitev razprave o svetu brez jedrskega orožja. Po Brglezovi oceni pa bi se moral še bolj aktivirati turški predsednik Erdogan. Ta po mnenju Brgleza lahko vpliva na ruskega predsednika Putina. “Drugi, ki bi lahko vplival na Putina, je francoski predsednik Macron. Ti kanali so odprti, do Erdogana pred predsednika Pahorja, do Macrona prek predsednika vlade. Je pa treba te komunikacijske kanale razviti tudi do Kitajske, ki postaja vse bolj živčna zaradi groženj z jedrskim orožjem,” meni Brglez.
“Meni pa je popolnoma nepojmljivo, da se z resnimi obrazi pogovarjamo o možnosti jedrske vojne. A smo mi, kot Zahodni establišment, znoreli,” je k razpravi dodal Miha Kordiš, ki sicer ne verjame, bo Putin jedrsko orožje res uporabil, saj bi bil odgovor Zahoda “zelo močan”.
Ena od posledic ruske agresije na Ukrajino je tudi energetska kriza. Premier Golob je ta teden v parlamentu zagotovil, da “zima ne bo tako huda, kot smo se bali”, a vendarle je v izogib morebitnim redukcijam priporočljivo z energijo varčevati.
Ali in kako z energijo varčujejo kandidati?
Kordiš je ponovil, da energetska kriza ni padla z neba in da so zanje krive velike korporacije. “Sam ne vidim, da bi moral še dodatno varčevati z elektriko. Zakaj bi morali ljudje plačevati te posledice, ki sta jih ustvarila establišmet in kapitalizem?”
Nataša Pirc Musar na drugi strani miri. “Kakšne hude panike ne bo, pri nas doma pa smo že znižali ogrevanje na 21 stopinj Celzija, kar priporočam tudi drugim,” je še povedala.
Milan Brglez je svoje gospodinjstvo nehal ogrevati na kurilno olje in namestil toplotno črpalko, pravi pa, da si je želel postaviti tudi sončne celice na streho hiše, vendar to zaradi gradnje ni bilo mogoče. Vladimir Prebilič paje medtem, kot je dejal, na svoji hiši izvedel energetsko sanacijo, pred leti je zamenjal tudi okna, na strehi ima sončno elektrarno. Tako kot Brglez tudi Prebilič za ogrevanje uporablja toplotno črpalko.
Podkast: soočenje lahko tudi poslušate
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje