Predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta poslancem predstavila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. Tako premier kot minister sta izpostavila okoliščine in negotovost časa, v katerem so pripravili proračun. "Odgovor na to je fleksibilnost in sposobnost hitrega ukrepanja," je dejal Golob. Za obvladovanje energetske krize in draginje v prihodnjem letu načrtujejo 1,2 milijarde evrov rezerve, zaradi česar bi primanjkljaj znašal 5,3 odstotka BDP. Vladna stran napoveduje tudi zdravstveno in pokojninsko reformo, izpostavljajo pa tudi razvojno naravnanost in načrtovane investicije. Predlog bodo zdaj obravnavala delovna telesa državnega zbora.
Uvodoma je premier Robert Golob poudaril zgodovinskost situacije, v katero je vpletena Slovenija. Negotovost se je začela z epidemijo covida, nadaljevala z energetsko krizo in vojno v Ukrajini, zgodilo se je tudi ohlajanje kitajskega gospodarstva, je naštel. V času takšne negotovosti, tako Golob, ne obstaja finančna institucija, ki bi lahko podala samo en scenarij. Pri pripravi rebalansa proračuna so se opirali na napoved Umarja.
Zaradi negotovosti so prebivalci ob začetku epidemije leta 2020 močno varčevali, nato so 2021 povečali svojo potrošnjo, v drugem četrtletju letošnjega leta pa so ljudje ponovno začeli varčevati. “Ljudi nagovarjamo izključno v negativnih tonih. Varčevanje je potrebno, a prihodnost ni tako črna,” je optimističen premier.
Z optimizmom ga je navdalo tudi srečanje evropskih voditeljev minuli teden v Pragi, kjer so sprejeli smernice. “Našli smo konsenz, kako je treba poseči v energetske trge in kako pomagati ljudem,” je povedal. Optimističen je predvsem zaradi napovedi Nemčije, ki bo vlagala v svoje gospodarstvo, saj je prav to trg, od katerega je Slovenija močno odvisna. “Razmere so negotove, zato sta naša fleksibilnost in sposobnost hitrega ukrepanja ključni,” je rekel.
Fiskalni okvir prebit za toliko, kot znaša rezerva za energetsko krizo
Za leto 2023 je državni zbor proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki povečujejo za 13 odstotkov na 13,38 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov. V letu 2024 naj bi se prihodki povečali na 13,79 milijarde evrov, odhodki pa zmanjšali na 15,51 milijarde evrov.
Za prihodnje leto so na vladi načrtovali večji primanjkljaj, saj so fiskalna pravilna zamrznjena. Tako načrtujejo primanjkljaj v višini 5,3 odstotka BDP, večji primanjkljaj pa gre pripisati višjim rezervam. Obvladovanju energetske krize so na vladi namenili 1,2 milijarde evrov, več kot milijarda je namenjena gospodarstvu. “Fiskalni okvir je prebit za točno toliko, kot znaša ta rezerva,” je povedal Golob. Za leto 2024 na vladi načrtujejo primanjkljaj v višini 2,6 odstotka BDP, kar je znotraj fiskalnega pravila.
Golob je napovedal, da se bodo aktivno lotili zdravstvene in pokojninske reforme. V prihodnjem letu bodo po predlogu rebalansa za investicije namenili 2,4 milijarde evrov, v kar pa niso vključena sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike. Ključne bodo predvsem investicije v zdravstvo ter raziskave in razvoj. Med zdravstvenimi investicijami na vladi izpostavljajo energetsko sanacijo UKC Ljubljana, investicije v infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru ter negovalno bolnišnico v Ljubljani ter digitalno preobrazbo zdravstva. Golob je na seji še posebej izpostavil investicijo v ljubljansko SNG Dramo.
“Ne sklepajte pogodb pred koncem oktobra!”
Na stiske številnih, ki se sprašujejo, ali bodo čez zimo imeli dovolj energentov, je Golob odgovoril, da so cene znane in regulirane ter nižje kot avgusta. “Prebivalcem se ni treba bati, da bodo ostali brez energentov,” je dejal. Na gospodarske odjemalce, ki se spopadajo z odpovedmi pogodb, pa apelira, naj se javijo ministrstvu za infrastrukturo, saj imajo zanje pripravljene rešitve.
Ob tem je pozval vse, naj ne sklepajo pogodb do konca oktobra, ko bodo na evropski ravni vzpostavljene nove regulacije.
Po današnji predstavitvi bo stekla razprava na sejah parlamentarnih odborov, ki so sklicane med 11. in 20. oktobrom. Spremembe proračuna za leto 2023 in proračun za leto 2024 bi nato lahko poslanci skupaj z zakonom o izvrševanju proračunov in odlokom o dovoljeni meji porabe javnih blagajn sprejemali na novembrski seji državnega zbora.
Boštjančič: Ključni problem niso bombončki, ampak strukturne spremembe
Predloga proračunov sta pripravljena v negotovih razmerah, je poudaril tudi minister Klemen Boštjančič. Ekonomske in proračunske politike bodo po njegovih besedah osredotočene na blažitev covidne in energetske krize ter strukturne ukrepe za povečanje odpornosti gospodarstva. Povzel je, da so leti 2020 in 2021 zaznamovali covidni ukrepi, 2022 pa rast cen energije in hrane ter inflacija.
“Ključni problem niso enkratni protikoronski ukrepi, ampak strukturne spremembe,” je dejal. Izpostavil je posege v pokojninsko zakonodajo in zdravstveno blagajno, predvsem skrajšanje obdobja, ko bolniško odsotnost krije delodajalec in kritje stroškov izolacije. Spomnil je, da sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi nima vira financiranja. Rastejo tudi sredstva, namenjena transferjem za posameznike in gospodinjstva, pri tem izstopa osebna asistenca. Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (brexita) so višja tudi vplačila v EU. Sprejeta je bila tudi zakonodaja, ki zmanjšuje dohodke iz dohodnine, je naštel minister.
Boštjančič: Proračuna v razvojno dobrobit Slovenije
Boštjančič je izpostavil razvojno naravnanost predlogov proračunov. Za leto 2023 je za investicije in investicijske transferje načrtovanih nekaj več kot 2,4 milijarde evrov, kar je največ do zdaj, je povedal. V letu 2024 se bo ta številka znižala na 1,8 milijarde evrov, kar je predvsem posledica zaključka večletnega finančnega okvira 2014–2020 z letom 2023. Takrat bodo projekti bolj podprti s sredstvi sklada iz načrta za okrevanje in odpornost, pa tudi iz novega finančnega okvira 2021–2027.
Boštjančič je naštel širok nabor področij, kamor bodo usmerjene investicije. V okviru zelenega prehoda bodo ključni poudarki na področju trajnostne mobilnosti, nadaljevale se bodo investicije na področju varstva okolja. Vlada bo spodbujala tudi velike investicije za večjo produktivnost in konkurenčnost, med drugim je omenil še vlaganja v digitalizacijo, vzgojno-izobraževalne zavode, zdravstvo …
“Zdravstvo je eno od prednostnih področij te vlade,” je dejal. Da bo mogoče financirati ukrepe, povezane z omilitvijo draginje, pa je vlada v proračunu za leto 2023 rezervirala 1,2 milijarde evrov. Teh sredstev ne bo mogoče porabiti za nič drugega kot za ukrepe, ki jih bo z interventnimi zakoni sprejel državni zbor, je poudaril.
Boštjančič je povedal še, da prejšnja vlada v letos spomladi potrjeni dohodninski reformi ni sprejela nobenih dodatnih ukrepov oziroma davkov, s katerimi bi zapolnila izpad prihodkov. Zato aktualna vlada predlaga nove spremembe dohodninske zakonodaje. “S tem bomo že v letu 2023 zaustavili javnofinančni izpad prihodkov z namenom zagotovitve javnofinančne stabilnosti,” je poudaril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje