Živahna razprava po slabem rezultatu SD ali začetek resnih frakcijskih bojev?

Slovenija 05. Maj. 202215:21 > 15:421 komentar
Delite:
sd, socialni demokrati
Foto: Žiga Živulović Jr./BOBO

Slab volilni rezultat Socialnih demokratov, ki se pogajajo za vstop v vlado Roberta Goloba, je v stranki sprožil kar nekaj nezadovoljstva, predvsem pa je že zaznati prerivanje, kdo bo dobil vladne položaje in kdo ne. Analizo volilnega izida bo danes začelo predsedstvo stranke, spregovorilo pa bo tudi o tem, kaj pričakuje od prihodnje koalicije.

Med največje poražence tokratnih državnozborskih volitev sodijo Socialni demokrati. Pred oblikovanjem stranke Roberta Goloba so si namreč obetali zmago na levem polu političnega prostora in celo vodenje nove vlade. Doseženih sedem poslanskih mest je tako za tradicionalno stranko, ki lahko glede na rezultate dosedanjih volitev vedno pričakuje podporo šestih odstotkov zvestih volilcev, velik neuspeh. Tega ne more omiliti niti dejstvo, da so se levosredinski volilci zaradi odločnega nasprotovanja nadaljevanju Janševe vladavine taktično usmerili h Gibanju Svoboda in da se je tekmica SD na levem delu političnega prostora, stranka Levica, odrezala še slabše kot Socialni demokrati. Zato je pred SD temeljita analiza volilnega rezultata, ki naj bi jo začeli na današnji seji predsedstva stranke.

Slab volilni izid pa je v SD povzročil kar nekaj nezadovoljstva in sprožil pestro dogajanje. Tako nekateri, ki jim ni uspelo ohraniti poslanskih mest oziroma niso bili izvoljeni v državni zbor, mrzlično pogledujejo proti položajem v vladi oziroma na ministrstvih, ki bi jim zagotovili obstanek na političnem parketu.

Prav tako naši viri v SD ugotavljajo, da se je pri nekaterih poslancih, ki so dosegli precej višjo podporo kot vodilni strankini predstavniki, okrepilo prepričanje o moči terena in so se povečale njihove ambicije. Ob tem spomnimo, da v parlament ni bil izvoljen nihče od treh podpredsednikov stranke, ki so kandidirali na državnozborskih volitvah, torej niti Matjaž Nemec niti Dominika Švarc Pipan niti Andreja Katič, in da je predsednica stranke Tanja Fajon med izvoljenimi poslanci SD dosegla drugi najslabši rezultat. V ljubljanskem okraju Šiška 2 je zbrala 8,74 odstotka glasov, medtem je Jani Prednik med Socialnimi demokrati zabeležil najboljši rezultat – v domačih Ravnah na Koroškem je prepričal 19,43 odstotka volilcev. Prav Prednik je na zadnjem volilnem kongresu Socialnih demokratov kandidiral proti Tanji Fajon za položaj predsednika stranke, čez pol leta pa stranko spet čaka odločanje o tem, kdo naj jo vodi.

tanja fajon
Foto : Borut Živulović/BOBO

Ne gre tudi spregledati, da stranki SD ni uspelo okrepiti svojega položaja v večjih mestih, ki so izvor socialne demokracije. Čeprav si je v predvolilni kampanji izrazito prizadevala prepričati volilce v Ljubljani pa tudi v Mariboru, je – kot priznavajo naši sogovorniki iz SD – Golobova stranka z njo v teh dveh mestih “tako rekoč pometla”. Novoizvoljena poslanska skupina SD ima torej še nekoliko bolj “ruralno podobo”, kot jo je imela dosedanja, z izpadom nekaterih bolj odločnih oziroma bolj prepoznavnih socialnih demokratov, kot sta Marko Koprivc in Dejan Židan, pa je izgubila še nekaj socialdemokratske identitete. V tem in v prepričljivi ponovni izvolitvi Janija Prednika, ki so mu v vrstah SDS v preteklosti večkrat namenili kakšno pohvalno besedo, nekateri naši viri iz SD zaznavajo možnost dodatnega premika poslanske skupine in stranke proti sredini.

Če k vsemu omenjenemu prištejemo nekatere stare zamere, ki jih je slab rezultat še okrepil, lahko Tanja Fajon pri dogovarjanju o položajih v bodoči vladi in na ministrstvih pričakuje precejšen pritisk strankarskih kolegov. To se je že nazorno pokazalo ob robu medijskega navajanja Dominike Švarc Pipan kot verjetne kandidatke za pravosodno ministrico. Nekateri v SD so podpredsednici stranke očitali, da se za ministrski položaj pogaja mimo stranke. Te navedbe je Švarc Pipan na družbenem omrežju Facebooku označila za “mešetarjenje in nož v hrbet znotraj lastnih vrst“. Poudarila je, da Roberta Goloba doslej še ni osebno spoznala, a da bi jo srečanje in sodelovanje z njim veselilo. “Je pa globoko žalostno, kam vodi sla po moči in to od ljudi v isti stranki, ljudi, ki bi morali biti ekipa,” je dodala.

dominika švarc pipan
Foto : Žiga Živulovič jr. /BOBO

Omenjeni zapis je bil odgovor na poročanje časopisa Delo, da naj Švarc Pipan ne bi uživala podpore stranke, po naših informacijah pa je osrednje nasprotnike njeni izvolitvi na ministrsko mesto prepoznala v poslanski skupini SD. Kot smo poročali, so namreč poslanci na sestanku pred dvema dnevoma izrazili nezadovoljstvo, ker se v javnosti že pojavljajo imena verjetnih prihodnjih ministrov iz kvote njihove stranke, oni pa o kandidatih niso obveščeni. Predsednici naj bi dali vedeti, da mimo njih pač ne bo mogla. Fajon naj bi jim zagotovila, da o imenih na koalicijskih usklajevanjih doslej še ni bilo govora, zato o njih poslanske skupine ni mogla obvestiti.

Po besedah naših virov nihče od poslancev Dominike Švarc Pipan na sestanku ni izrecno omenil, v nekaterih nastopih pa je bilo vendarle mogoče razbrati, da se nezadovoljstvo nanaša na pojavljanje njenega imena. Zakaj bi lahko izbira Švarc Pipan za prihodnje pravosodno ministrstvo del SD motila, je mogoče slišati več razlogov. Nekateri ocenjujejo, da gre za osebna nesoglasja znotraj stranke. Drugi dodajajo, da je Švarc Pipan relativno nov obraz, v tradicionalni SD pa da je potrebnega kar nekaj časa, da novinci pridobijo zaupanje. Tretji pa kot osrednji razlog za odklanjanje kandidature Švarc Pipan prepoznavajo kazanje mišic dela na volitvah uspešnega terena vodstvu stranke.

Več socialnih demokratov ocenjuje, da bi se morala nesoglasja razreševati znotraj SD in ne prek medijev oziroma družbenih omrežij. Tako so nekateri prepričani, da bi se vrh stranke moral upreti izsiljevanju posameznikov oziroma frakcij in vztrajati pri kandidaturi Dominike Švarc Pipan za ministrico. Drugi so, nasprotno, prepričani, da si je z zapisom na Facebooku zaprla vrata v vlado.

Vsi naši sogovorniki iz SD pa so enotni: zadnje dogajanje stranki nikakor ne koristi. Javnost lahko namreč njihovo notranje prerekanje dojame kot iskanje osebnih koristi oziroma kot neusmiljeno prerivanje za stolčke. Viri v SD sicer pričakujejo, da bodo na današnji seji predsedstva stranke umirili napetosti in da torej ne bo nezaupnice vodstvu stranke. Pri tem dodajajo, da “živahna razprava” v SD ni nekaj novega in da je pokazatelj notranje demokracije. Po slabih volilnih rezultatih pa se ta “živahnost” še okrepi. Prav tako so prepričani, da vstop SD v Golobovo vlado ni pod vprašajem.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar