Predsednica pojasnjuje: Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je z odločitvijo, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za mandatarja, sprožila burne politične in pravne odzive. Medtem ko ji nekateri očitajo kršitev ustave, sama vztraja, da je ravnala premišljeno in v skladu s prakso. Ob tem pa je spomnila na primer iz leta 2018, ko tudi takratni predsednik Borut Pahor v prvem krogu prav tako ni predlagal kandidata za mandatarja.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto nenapovedano sklicala izjavo za javnost in sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin ne more sporočiti kandidata za predsednika vlade. Njena odločitev je odmevala tako med parlamentarnimi strankami kot tudi v delu strokovne javnosti, kjer so se pojavile celo obtožbe, da je predsednica Pirc Musar s potezo kršila ustavo.
"Ustava je napisana v takem besedilu, da mora obstajati kandidat, o katerem se glasuje, sicer se sploh ne more preiti v drugi krog. Mislim, da je to ustavna dolžnost predsednika republike in v konkretnem primeru mislim, da je predsednica preveč zlahka sprejela to svojo odločitev," je za TV Slovenije opozoril strokovnjak za upravno pravo Rajko Pirnat. Na vprašanje, kdaj začne teči 14-dnevni rok, ko lahko v drugem krogu poleg predsednice mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev, pa je odgovoril: "Poslovnik ga določa od dneva seje, na kateri kandidat predsednika republike ni dobil potrebne večine. Zdaj te seje ni bilo."
"Potruditi se mora do zadnjega trenutka, in če niti do 10. maja nihče ne da soglasja h kandidaturi, potem lahko reče, da ne more nikogar predlagati …," pa je na družbenem omrežju X objavil ustavni pravnik in član NSi Janez Pogorelec.
Predsednica republike je danes obtožbe zavrnila ter pojasnila, da to ni bil prvi primer, ko predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja.
"Vsak korak, ki sem ga v postopku predlaganja kandidata za mandatarja naredila, je bil skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki. Preučili smo različne scenarije," je v objavi na družbenem omrežju X zapisala predsednica republike. Kot je ob tem poudarila, ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. "Zato bi bilo prav, da se vsi, ki tako odločitev komentirajo, najprej seznanijo s preteklo prakso v takih postopkih," je dodala.
Kot je Pirc Musar ob tem spomnila, leta 2018 takratni predsednik Borut Pahor v prvem krogu prav tako ni predlagal kandidata za mandatarja. Predsednica republike pa je ob objavi priložila tudi dopis, ki ga je Pahor tedaj poslal v državni zbor.
Vsak korak, ki sem ga v postopku predlaganja kandidata za mandatarja naredila, je bil skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki. Preučili smo različne scenarije. Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Zato bi bilo prav, da se… pic.twitter.com/YSTQFRXjzp
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) April 26, 2026
Kot je ob tem še dopisala predsednica republike, obtožbe, da gre za presedan, torej ne držijo. Zapisala pa je tudi, da je mandatarstvo ponudila relativnemu zmagovalcu volitev, predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu. A kot je pojasnila na novinarski konferenci v soboto, ji je ta dejal, da ji soglasja ne more dati.

Kot je za Dnevnik ocenil nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ustava predsednici republike ne nalaga izrecne dolžnosti, da mora v prvem krogu na vsak način in brez potrebne politične podpore nujno predlagati kandidata. "Bližja mi je druga varianta, ker je bilo ob pisanju ustave sklenjeno, da lahko poslanske skupine in 10 poslancev predlagajo mandatarja, če ga predsednik ne bo hotel predlagati," je pojasnil.
To torej pomeni, da sledi drugi krog iskanja mandatarja, v katerem bodo lahko svojega kandidata ali kandidatko predlagali poslanci.

Tudi Pahor ni predlagal mandatarja
Spomnimo, Pahor je konec julija 2018 takratnemu predsedniku državnega zbora Mateju Toninu v pismu zapisal, da je skladno z ustavo po ustanovni seji parlamenta opravil posvetovanja s poslanskimi skupinami.
"Na osnovi teh posvetovanj sem ugotovil, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade. Po tem sem kandidaturo za predsednika vlade ponudil predsedniku stranke SDS, ki je na nedavnih predčasnih volitvah osvojila največ poslanskih sedežev. Gospod Janez Janša mi je pisno pojasnil, zakaj ne daje soglasja h kandidaturi. Tudi gospod Marjan Šarec, predsednik LMŠ, drugouvrščene stranke na zadnjih volitvah, me je seznanil, da nima zagotovljene potrebne večine za izvolitev predsednika vlade," je sporočil.
Na zadnji dan 30-dnevnega roka je takrat Pahor torej zapisal, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade. Zato je sklenil, da zaradi navedenih razlogov državnemu zboru ne predlaga kandidata za mandatarja.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje