Lakota med PMS, sinhronizacija ciklov, zanositev ... Ginekologinja odgovarja na mite o menstruaciji

Primarijka Darija Mateja Strah, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, pozdravlja dejstvo, da danes o menstruaciji govorimo bistveno bolj odkrito kot nekoč, pa vendar jo, kot pravi, še vedno spremlja veliko mitov, polresnic in zastarelih prepričanj.

"Nekatera so skoraj folklorna in se prenašajo iz roda v rod, druga se širijo po družbenih omrežjih, tretja pa dekleta slišijo že zelo zgodaj – doma, v šoli ali med vrstniki," je povedala.

Kot ginekologinja pogosto opaža, da prav zaradi teh napačnih predstav mlada dekleta ali odrasle ženske predolgo prenašajo težave, jih je sram postavljati vprašanja ali pa svojih simptomov sploh ne jemljejo resno. "Menstruacija ni nekaj 'umazanega', skrivnostnega ali nepomembnega. Je eden najbolj osnovnih pokazateljev ženskega zdravja. Prav zato je pomembno, da ločimo med miti in dejstvi," je prepričana.

Poiskali smo 11 najbolj razširjenih prepričanj o menstruaciji in pri ginekologinji preverili, ali gre za mit ali resnico.

1. Med menstruacijo ne smeš telovaditi, ker lahko škoduješ telesu.

Prvo trditev je Strah označila za mit. Pojasnila je, da je pri številnih ženskah prav gibanje tisto, ki pomaga ublažiti menstrualne težave. Kot pravi, lahko zmerna telesna aktivnost zmanjša krče, izboljša razpoloženje in omili občutek napetosti ali utrujenosti. "Med gibanjem se sproščajo endorfini, naravne snovi, ki delujejo protibolečinsko in izboljšajo počutje.

Zmerna redna telesna aktivnost dokazano ublaži tudi bolečine ob endometriozi, pri kateri posameznice bolečine lahko spremljajo vsak dan, ne samo ob menstruaciji," je povedala in dodala, da je tudi psihično počutje po telesnem naporu vedno izboljšano, s tem pa tudi boljše sprejemamo težave.

Ob tem je poudarila, da menstruacije ne doživljajo vse ženske enako. Nekatere brez težav opravijo trening, druge pa bi v prvih dneh cikla najraje ostale pod odejo – kar je, kot pravi, povsem normalno. "Telo je v teh dneh smiselno poslušati, ne pa kaznovati," svetuje. V ambulanti pogosto srečuje mlada dekleta, ki mislijo, da morajo med menstruacijo popolnoma mirovati, ker naj bi s telovadbo "škodovale maternici" ali telesu.

"To ne drži. Če se ženska dobro počuti, ni nobenega razloga, da ne bi telovadila. A če ugotovi, da ji med bolečo krvavitvijo pomagajo topla postelja, dobri stari termofor, mlačno mleko z malo medu, da si lahko dovoli mirovanje, je ravno tako prav. Telesna aktivnost počaka. Ciklus je dolg, nekaj počitka je vedno dobrodošlo," je sklenila.

2. Sinhronizacija menstruacij med ženskami, ki veliko časa preživijo skupaj, je znanstveno dokazan pojav.

V družbi se večkrat pojavijo trditve, da se ženskam, ki veliko časa preživijo skupaj, menstruacije sinhronizirajo in jih imajo torej ob istem času. A Strah pravi, da je tudi to mit. "A obenem najbolj skrivnosten, saj ga je marsikatera od nas izkusila kot 'resnico'. Ideja, da se menstruacijski cikli žensk, ki živijo ali veliko časa preživijo skupaj, sčasoma uskladijo, je zelo privlačna in marsikatera ženska bo prisegla, da jo je doživela tudi sama. Toda sodobni znanosti tega pojava ni uspelo potrditi," je razložila.

Čeprav se cikli občasno prekrivajo, naj bi šlo za naključje. "Menstrualni ciklus namreč ni popolnoma natančen mehanizem in se lahko iz meseca v mesec nekoliko spreminja. Ko več žensk veliko časa preživi skupaj, se bodo njihovi cikli statistično včasih ujeli – in prav te situacije si najbolj zapomnimo," je dodala.

Strah je dodala, da je bilo sicer objavljenih več manjših raziskav, ki so proučevale, ali se lahko menstrualni cikli žensk, ki dlje časa živijo skupaj, med seboj uskladijo. Ena takšnih raziskav je spremljala študentke medicine, ki so si več kot leto dni sobivale skupaj.

Raziskovalci so opazili, da se je pri nekaterih sostanovalkah začetek menstruacije sčasoma nekoliko časovno približal. Domnevajo, da bi lahko na to vplivali skupno okolje, veliko časa, preživetega skupaj, ter morda tudi naravni telesni kemični signali, ki so slabo dokazljivi. "Ker pa so bile dosedanje raziskave manjše in rezultati niso vedno enotni, strokovnjaki poudarjajo, da bi bilo za dokončne odgovore potrebnih več kakovostnih raziskav," je poudarila.

3. Med menstruacijo ne moreš zanositi.

Marsikdo je prepričan, da med menstruacijo ne moreš zanositi, a kot kaže – zmotno, saj je po besedah Strah tudi to mit. "Verjetnost zanositve med menstruacijo je majhna, ni pa nemogoča. Spermiji lahko v ženskih rodilih preživijo več dni. Če ima ženska krajši cikel ali ovulira kmalu po menstruaciji, lahko pride do oploditve tudi po spolnem odnosu med krvavitvijo," je povedala.

"V ambulanti pogosto srečujem mlada dekleta, ki mislijo, da je menstruacija naravna zaščita pred nosečnostjo. Žal to ne drži. Poleg tega vsaka krvavitev še ni prava menstruacija — nekatere ženske imajo v času ovulacije ali hormonskih nihanj krvavitve, ki jih lahko zamenjajo za menstruacijo. Zato menstruacija sama po sebi ni zanesljiva oblika kontracepcije," je opozorila.

4. Močne menstrualne bolečine so normalen del menstruacije in jih je treba preprosto potrpeti.

"To je mit. Blago nelagodje ali krči so med menstruacijo pogosti, zelo močne bolečine pa niso nekaj, kar bi morale ženske preprosto sprejeti kot 'normalno usodo'," je poudarila Strah in opozorila, da je, če bolečine vplivajo na vsakodnevno življenje, povzročajo izostajanje od pouka ali dela, slabosti, omedlevice ali potrebo po večjih količinah protibolečinskih zdravil, potreben pregled.

"V ambulanti pogosto srečujem ženske, ki so leta poslušale, da imajo pač 'nizek prag bolečine'. Potem pa se izkaže, da imajo endometriozo ali drugo ginekološko bolezen," je delila in še enkrat poudarila, da menstruacija ne bi smela pomeniti večdnevnega trpljenja. "Ena največjih napak je prav normalizacija bolečine. Osnovna naloga zdravnika pa je zdraviti bolečino, čeprav se včasih zgodi, da dolgo iščemo vzrok," je dejala.

Prepričana je, da morajo zdravniki narediti vse, da bi našli razlog bolečin. "Vendar se mora za zdrav način življenja, predvsem dovolj rednega spanja, kvalitetne hrane z dovolj vlakninami, primerne količine gibanja, izogibanja škodljivim razvadam držati vsako dekle ali ženska, ki ima težave. Slednje je zelo pogosto težje dosegljivo, a pomembno vpliva na manjšanje bolečine," je povedala.

5. Uporaba tamponov ali menstrualne skodelice lahko povzroči "izgubo nedolžnosti".

Tudi trditev, da uporaba tampona ali menstrualne skodelice lahko povzroči "izgubo nedolžnosti", je Strah označila za mit. Kot pravi, "nedolžnost" ni medicinski pojem in ni povezana s tamponi ali menstrualno skodelico. "Himen oziroma deviška kožica je pri vsaki ženski drugačna – pri nekaterih bolj elastična, pri drugih manj, pri nekaterih pa že naravno zelo odprta," je povedala.

Specialistka ginekologije in porodništva je pojasnila, da tampon ali menstrualna skodelica himen lahko nekoliko raztegneta, morda občasno blago natrgata, a to ne pomeni izgube spolne nedotaknjenosti. "Ta je povezana s spolno izkušnjo, ne z uporabo higienskih pripomočkov. Žal je okoli tega še vedno veliko sramu in strahu, predvsem pri zelo mladih dekletih. In seveda zaostalega mišljenja ob prvem odnosu, ko naj bi za vsako ceno posameznica morala zakrvaveti kot dokaz nedolžnosti," je povedala. Miti in resnice o vsem tem se zelo razlikujejo med ljudmi različnih verskih pripadnosti ter tudi fantov in deklet, torej glede na spol, je dodala.

6. Če menstruacija zamuja ali izostane, je to vedno znak nosečnosti.

Mit je, da je zamujanje ali izostajanje menstruacije vedno znak nosečnosti. Nosečnost je eden najpogostejših razlogov za izostanek menstruacije, ni pa edini, pravi Strah in pojasnjuje, da je menstrualni cikel zelo občutljiv na stres, hujšanje, intenzivno športno aktivnost, potovanja, hormonske spremembe ali različne bolezni.

"V ambulanti srečam mnoge, ki jih en sam zamujeni ciklus popolnoma prestraši. Občasna nerednost je lahko povsem običajna, zlasti v obdobju adolescence, po porodu ali pred menopavzo. Če pa menstruacije pogosto izostajajo ali postanejo izrazito neredne, je to vsekakor znak, da telo potrebuje dodatno pozornost," je razložila. Kot pravi, bi morala imeti ženska načeloma v letu vsaj 10 menstruacij.

"Če jih ima manj kot 8, je morda vzrok sindrom policističnih jajčnikov, in te ženske v naši ambulanti zdravimo s holističnim celostnim pristopom. Ne čakajmo, da se ciklus uredi, kadar je zares nereden, poiščimo vzrok pri ginekologu. Še posebej, ko opazimo nekontrolirano naraščanje teže že od 20. leta, povečano poraščenost, akne, imamo tesnobo in smo celo nekaj mesecev brez krvavitve ali brez uspeha poskušamo zanositi," je predstavila sindrom policističnih jajčnikov.

7. Hormonska kontracepcija dolgoročno "pokvari" naravni menstrualni cikel ali zmanjša plodnost.

Strah zagotavlja, da so tudi trditve, da naj bi hormonska kontracepcija dolgoročno "pokvarila" menstrualni cikel ali zmanjšala plodnost, mit. "Sodobna hormonska kontracepcija ne povzroča neplodnosti. Pri večini žensk se po prenehanju uporabe ovulacija in menstrualni ciklus ponovno vzpostavita v nekaj tednih ali mesecih," je zatrdila.

"Res pa je nekaj drugega: hormonska kontracepcija pogosto 'skrije' težave, ki so obstajale že prej – na primer zelo neredne menstruacije ali sindrom policističnih jajčnikov. Ko ženska preneha z uporabo, se zato lahko zdi, da je težavo povzročila kontracepcija, čeprav ni tako. To je najpogostejši mit, za katerega bi želela, da se dokončno razbije," je poudarila.

Kot pravi, v ambulanti pogosto srečuje mlade ženske, ki jih je hormonske kontracepcije skoraj strah, ker so prebrale, da bodo "ostale neplodne". "Razumljivo je, da želijo vedeti, kaj vnašajo v svoje telo, pomembno pa je, da informacije temeljijo na znanosti in ne na spletnih mitih," je izpostavila.

8. Pred menstruacijo telo potrebuje več hrane, predvsem sladkorja.

To, da pred menstruacijo telo potrebuje več hrane, predvsem sladkorja, pa po besedah Strah drži. V drugi polovici menstrualnega cikla hormonske spremembe vplivajo tudi na apetit, razpoloženje in željo po določeni hrani. Pri nekaterih ženskah se nekoliko poveča tudi energijska poraba telesa, je povedala.

"Zato želja po sladkem ni zgolj 'pomanjkanje discipline', kot še vedno slišimo," je dejala in razložila, da telo v tem obdobju dejansko drugače deluje. Je pa ob tem opozorila, da večje količine sladkorja pogosto povzročijo še večja nihanja energije in razpoloženja, zato je dobro posegati po bolj uravnoteženih obrokih. "Torej: več zaužitega sladkorja prinese samo še večjo željo po sladkem. Topla hrana s primerno količino beljakovin ob vseh dnevnih obrokih, zaužita nesladkana tekočina ter košček črne čokolade za nagrado ali kratek odklop pomagajo prebroditi čas do novega ciklusa," je svetovala.

9. Zelo močne ali zelo dolge menstruacije so lahko znak zdravstvenih težav.

Res je tudi, da so zelo močne ali zelo dolge menstruacije lahko znak zdravstvenih težav. "Če menstruacija traja več kot sedem dni, je zelo obilna ali vključuje velike krvne strdke, tega ne smemo podcenjevati. Močne krvavitve lahko povzročijo slabokrvnost, kronično utrujenost in pomembno vplivajo na kakovost življenja," pravi strokovnjakinja.

Razložila je, da so vzroki lahko hormonske motnje, miomi, polipi, endometrioza ali druge bolezni. "V ambulanti še vedno srečam posameznice, ki mislijo, da je 'normalno', da med menstruacijo skoraj ne morejo zapustiti doma. Pa ni," je poudarila. Meni, da ženske svoje telo pogosto predolgo prenašajo tiho, vendar pa opaža, da se ozaveščenost v zadnjih letih močno povečuje. Pravi tudi, da ima prav vsaka ženska hormonska nihanja. "Tako kot plima in oseka je tudi ciklus valovanje. V primeru, da so motnje med naravnim valovanjem prevelike, je treba obiskati ginekologa," je pripomnila. Ginekolog bo seveda upošteval tudi starost in obdobja, kot so npr. najstništvo, perimenopavza in menopavzni prehod.

10. Razpoloženjske spremembe pred menstruacijo (PMS) so pretirane ali predvsem psihološke narave.

"Mit," je poudarila sogovornica. Predmenstrualni sindrom je resničen biološki pojav, povezan s hormonskimi spremembami v menstrualnem ciklu. Pri nekaterih ženskah povzroča blage težave, pri drugih pa izrazite čustvene in telesne simptome – od razdražljivosti, tesnobe in žalosti do nespečnosti, utrujenosti in občutka napetosti, je povedala.

"Še vedno prepogosto slišimo, da si ženske PMS 'domišljajo' ali da gre zgolj za pretiravanje. Toda hormonske spremembe dokazano vplivajo tudi na delovanje možganov in živčnega sistema," pravi in dodaja, da to ne pomeni, da so ženske manj stabilne ali manj sposobne – pomeni le, da je žensko telo kompleksno in občutljivo na hormonska nihanja.

11. Ženska se, ko ima menstruacijo, ne sme kopati v jezeru, morju ali bazenu.

"Kopanje med menstruacijo ni nevarno in ne škoduje zdravju," je povedala Strah in tako tudi zadnjo trditev označila za mit. Kot pravi, lahko ženska brez težav plava v morju, jezeru ali bazenu, če se pri tem dobro počuti. Tampon ali menstrualna skodelica omogočata varno in diskretno zaščito tudi med plavanjem.

Ta mit izvira iz časov, ko je bila menstruacija razumljena kot nekaj "nečistega", skoraj sramotnega. A menstrualna kri ni nič nevarnega ali umazanega. Pravzaprav mnogim ženskam voda in gibanje pomagata sprostiti mišice ter zmanjšati menstrualne krče, je povedala.

Ob tem je še enkrat poudarila, da menstruacija ni bolezen, ampak normalen del ženskega telesa. In prav znanje je tisto, ki ženskam vrača občutek zaupanja v lastno telo. Ko začnemo o menstruaciji govoriti brez sramu, brez mitov in brez pokroviteljstva, naredimo pomemben korak ne le za zdravje žensk, ampak tudi za bolj odprto in zrelo družbo, je zaključila.