Vodo verjetno pijete na napačen način: kako je pravilno

Brez vode ni življenja, nas učijo že od mladih dni in mnogi iz lastnih izkušenj vemo, da že blago pomanjkanje vode vpliva na naše počutje, razpoloženje in zbranost.

Mnogi, ko postanejo žejni, občutek želijo potešiti tako, da naenkrat popijejo veliko količino vode.

Ta praksa resnično ublaži ali za kratek čas celo ustavi občutek žeje, vendar pa za telo ni najboljši – v najslabšem primeru je lahko celo smrtno nevaren.

Večina ljudi ne razmišlja o tem, kako pije vodo, vendar je za hidracijo boljše, če jo pijemo po požirkih, piše BBC znanstveni portal.

Raziskava neke kanadske bolnišnice je na primer merila, kako hitro se poveča nastajanje urina, ko človek naenkrat popije veliko količino vode.

Ko so udeleženci enako količino vode popili po požirkih, jo je telo zadržalo dlje časa.

Pitje po požirkih tako ne pomeni le manj obiskov stranišča, temveč tudi učinkovitejšo hidracijo.

Kako telo uravnava količino vode in zakaj?

Telo namreč natančno uravnava količino vode v sebi.

To mora početi, da ohranja stalno koncentracijo raztopljenih delcev (recimo natrija, kalija in drugih elementov ali soli) v krvi – osmolalnost – in s tem nemoteno delovanje celic in organov.

Ravnovesje uravnava antidiuretični hormon (ADH), ki nastaja v možganih (natančneje v hipokampusu), njegova vloga pa je, da zadržuje izločanje vode z urinom.

V možganih so tudi receptorji, ki spremljajo osmolalnost, osmoreceptorji.

Če smo pri telesni aktivnosti ali zaradi vročine s potenjem izgubili preveč vode (dehidracija) osmoreceptorji to zaznajo in sprožijo izločanje ADH.

Ledvice zato začnejo zadrževati vodo, mi pa začutimo potrebo po pitju. Ko se osmolalnost vrne v normalno območje, se sproščanje ADH zmanjša.

Tako telo ves čas vzdržuje notranje okolje v ozkem območju osmolalnosti, ki omogoča normalno delovanje vseh celic.

Drugače je pri pitju prevelikih količin vode. Takrat se zgodi ravno nasprotno. Sproščanje ADH se poveča, nas pa začne tiščati na malo potrebo.

Ali lahko popijemo preveč vode? Da, in to je lahko nevarno

V ekstremnih primerih pa je pitje večjih količin vode lahko celo smrtno nevarno.

V sicer redkih primerih so ljudje umrli zaradi tako imenovane zastrupitve z vodo. Pri pretiranem zaužitju večjih količin vode namreč raven natrija v krvi močno pade. Posledično celice nabreknejo, tudi možganske, kar je lahko smrtno nevarno.

Čeprav običajno nevarnih količin ne zaužijemo – v nevarnosti so predvsem ekstremni športniki, pa tudi uživalci nekaterih rekreativnih drog, kot je ekstazi –, pitje manjših količin po požirkih skozi ves dan pomaga ohranjati ustrezno hidracijo, ne da bi sprožilo telesne mehanizme za uravnavanje ravnovesja tekočin.

Torej, vodo je treba uživati ves dan in postopoma. S pitjem večjih količin vode, da bi potešili žejo, potem pa dolgo spet nič, svojemu telesu, s tem pa počutju, naredimo več škode kot koristi.