Banka Slovenije je na predvečer 30-letnice denarne osamosvojitve Slovenije pripravila slovesnost ob njeni 30. obletnici. 25. junija 1991, na dan razglasitve Slovenije za samostojno državo, je nastala tudi slovenska centralna banka. Ker je ta, tako kot država, nastajala postopoma, svojih 30 let praznuje vse letošnje leto.
Predsednik republike Borut Pahor je na današnji slovesnosti v Ljubljani ocenil, da je bila osamosvojitev izjemno kompleksen proces. “Znotraj njega je bila denarna osamosvojitev eden najuspešnejših projektov,” je podčrtal. Najtežja naloga centralne banke je po njegovem skrb za stabilen denar, saj je ta najbolj pravična socialna politika. “Tega se je že na začetku zavedala nova slovenska država,” je povzel.
“Od tistega junijskega dne je naše temeljno poslanstvo skrb za stabilnost cen, s tem pa soustvarjanje pogojev za razvoj Slovenije in blaginjo njenih državljanov,” je poudaril guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Banka Slovenije kot varuh vrednosti denarja skoraj desetletje in pol kot del evrosistema soustvarja denarno politiko evrskega območja ter skrbi za stabilno ter spodbudno okolje za življenje in delo več kot 340 milijonov državljank in državljanov, je orisal.
V Sloveniji med največjimi podporniki evra
Kot vodja osrednje bančne institucije je ponosen, da pomembno prispevajo k temu, da podpora ekonomski in monetarni uniji ter evru v zadnjih letih narašča. “V zadnjih petih letih smo bili Slovenci med državami EU ves čas med tremi največjimi podporniki evra. Več kot 90-odstotna podpora evru med Slovenci kaže, da je naša skupna valuta nekaj, kar nas kot državljane najbolj povezuje,” je izpostavil.
Tudi po Pahorjevem mnenju je za cenovno stabilnost in dobro delujočo demokracijo najpomembnejši koncept zaupanja, “ki ga ni mogoče vsiliti, ampak vzpostaviti z dejanji in medsebojnim spoštovanjem”. “Že dolgo je znano, da se na borzi zaupanja dobro unovčujejo le delnice pravega partnerstva, vse drugo gre v pozabo z nepomembno vrednostjo,” je dejal.
Pahor je poudaril pomembnost neodvisnosti osrednjih institucij, nepogrešljivih za sodobno ustavno demokracijo. “Neodvisnost v politični demokraciji ne pomeni, da med institucijami ni sodelovanja in povezovanja. Neodvisnost pomeni dialog, temelječ na argumentih,” je pojasnil.
“Finančni stabilnosti se posveča več pozornosti”
Obletnice so po Vasletovem čas za razmislek, kaj dobrega je bilo narejenega in kaj se lahko naučimo. Spomnil je na gospodarsko in finančno krizo, ki so jo v Sloveniji še posebej močno zaznamovale težave v bančnem sistemu. “Te so razkrile ne le pomanjkljivosti našega bančnega in gospodarskega modela, ampak tudi arhitekture evropskega denarnega območja,” je povedal.
Tako v Banki Slovenije kot v evropskem prostoru so krizo po njegovih besedah izkoristili za dograditev njihovih politik. “Nadzor nad bančnim sistemom je postal bolj poenoten, politika nadzora nad bankami je postala del skupnega interesa, podobno kot je to od začetka veljalo za denarno politiko. Finančni stabilnosti se posveča več pozornosti, Banka Slovenija je tako kot večina centralnih bank prevzela osrednjo vlogo v skrbi za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema,” je nanizal.
Pred svetom so sedaj zahtevni izzivi. “Oblikovanje izhodne strategije, ki bo ujela ravnotežje med okrevanjem in še vzdržno obremenitvijo naših gospodarstev, je ključni ekonomski izziv,” je ocenil Vasle in dodal, da so z izzivi povezane priložnosti, da postanemo boljši in bolj odgovorni do človeka, narave in tudi do denarja. Pri snovanju in izvajanju premišljenih in učinkovitih ukrepov bo po Pahorjevem prepričanju vloga Banke Slovenije ključnega pomena.
Kot ena od ključnih institucij za delovanje neodvisne države
Banka Slovenije je bila ustanovljena 25. junija 1991, ko je bil sprejet zakon o Banki Slovenije. Bila je ustanovljena kot ena od ključnih institucij za delovanje samostojne in neodvisne države. Njen prvi guverner je bil France Arhar, na čelu centralne banke so se nato zvrstili Mitja Gaspari, Marko Kranjec, Boštjan Jazbec in aktualni guverner Boštjan Vasle.
Slovenija je 8. oktobra 1991 stopila na pot denarne osamosvojitve, saj je uvedla lastno nacionalno valuto – tolar. V državi so se do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev, ki so prišli v obtok 30. septembra 1992, kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni. Skrb za stabilnost valute kot osrednje načelo vodenja denarne politike je močno prispevala k ugledu tolarja, ki se je z letom 2007 umaknil evru. Pri vseh teh mejnikih je centralna banka igrala ključno vlogo.
Banka Slovenije je leta 2007 vzpostavila plačilni sistem Target2, država je postala del enotnega območja plačil v evrih. Danes Banka Slovenije skupaj z drugimi centralnimi bankami v okviru evrosistema vodi denarno politiko in s tem zagotavlja stabilno rast cen v evrskem območju. Sodeluje pri vzdrževanju regulatornega okvira, v katerem poslujejo finančne institucije. S centralnimi bankami evrosistema si deli nadzor nad poslovanjem bank in hranilnic ter skrb za stabilen finančni sistem.
Centralna banka je v sklopu dogodkov ob njeni 30-letnici spomladi odprla Muzej Banke Slovenije, ki predstavlja del njenih prizadevanj za finančno opismenjevanje. Od ponedeljka sta v prodaji izdaja zlate in srebrne medalje, ki upodablja soodvisnost države in centralne banke. Banka Slovenije pripravlja še dan odprtih vrat, mednarodno konferenco o prehojeni poti in sodobnih izzivih ter številne spremljevalne dogodke.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!