Iz industrije prihajajo glasovi, da so trgovci neodzivni in ne odgovarjajo na njihova povpraševanja, na koncu pa krajšo potegnejo podjetja, saj borzne cene elektrike in plina zadnje leto nenehno naraščajo, s tem pa tudi njihova pogodbena cena. Preverili smo, kaj na te očitke pravijo trgovci in ali jim trenutne hitro spreminjajoče se tržne razmere omogočajo večje dobičke.
Po objavi članka, da imajo slovenska podjetja zakupljen le majhen delež električne energije in zemeljskega plina za prihodnje leto (trgovci pravijo, da odločevalci v podjetjih ne sprejmejo nakupne odločitve zaradi visokih cen), je z nami kontaktiral predstavnik slovenskega industrijskega podjetja z več kot sto zaposlenimi, ki je v podjetju odgovoren tudi za področje energetike. Svojega imena in imena podjetja ne želi razkriti javnosti, sta pa oba podatka znana uredništvu. Gre za podjetje s 150 zaposlenimi, ki je pomemben zaposlovalec v manjšem kraju.
“Da ne zakupimo energentov? V našem podjetju od maja čakamo na ponudbo Gen-I, katerega odjemalec smo, za prihodnje leto. Večkrat sem opomnil komercialista, a nam ponudbe kljub temu ni poslal. Zdi se, da so pasivni, ker jim to paše, mi pa bomo na koncu plačevali višjo ceno. Prav tako sem maja poslal povpraševanje tudi Petrolu in ECE, od koder prav tako ni odgovora. Dobil sem le ponudbo HEP,” pravi sogovornik.
Dodaja, da je drugače pri zemeljskem plinu, kjer kljub še bolj negotovim razmeram na trgu komunikacija z dobaviteljem Geoplinom teče, njihov komercialist je tudi prišel v podjetje predstavit stanje.
Gen-I: V “velikem interesu” nam je, da sklenemo čim več pogodb
Da od podjetij prejema informacije, da jim trgovci ne pošiljajo ponudb, nam je že prejšnji teden dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, sicer tudi direktor Boxmark Leatherja. Takrat smo o tem že spraševali Gen-I, v katerem so tako prakso zanikali.
Zdaj so nam dodatno pojasnili, da jim je kot dobavitelju “v velikem interesu”, da sklenejo čim več pogodb. Ponudbo dajo vsem, ki sprejmejo njihove komercialne pogoje in sporočijo potrebne vhodne podatke (zgoraj omenjeno podjetje je že njihov odjemalec, zato vse to že imajo). Tudi na Petrolu in ECE pravijo, da ponudbo pošljejo vsem, ki izpolnjujejo pogoje: imajo ustrezno boniteto in zavarovanje. Zgoraj omenjeno podjetje ima več kot 20 milijonov evrov prihodkov in uspešno posluje, tako da to ne bi smela biti težava.
V Gen-I ostro zavračajo tudi očitke o pasivnosti. “Smo edini dobavitelj, ki že dlje časa javno opozarja, da se cene na veleprodajnih trgih močno višajo in da naj odjemalci izvedejo ustrezne zakupe. Kot vsako leto smo tudi letos organizirali celodnevni dogodek za svoje poslovne partnerje, kjer smo razložili okoliščine na energetskih trgih in zelo jasno predstavili predlagane korake za podjetja.”
Hudex
Borzna cena elektrike za prihodnje leto na madžarski borzi se je od začetka tega leta potrojila.
Višja cena energenta, večja marža?
Vsi trije ponudniki pravijo, da ceno elektrike za posameznega kupca določijo glede na borzno ceno na dan priprave ponudbe, elektriko pa zakupijo po tem, ko kupec ponudbo potrdi. Trgovci tako zanikajo možnost, da bi elektriko za industrijskega kupca kupovali po nižjih cenah in potem zavlačevali z oddajo ponudbe, da bi prodali po čim višji ceni. “Morebitne špekulacije glede cen bi bile za dobavitelja lahko pogubne,” menijo v ECE.
Pri maržah, ki so lahko fiksne ali variabilne (da se torej z višanjem cene zvišujejo), imajo trgovci različne prakse. V Gen-I pravijo, da na ceno zaračunajo fiksen pribitek, ki je – tako pravijo – predvsem zavarovanje za izjemno povečana tveganja za maržo. Nadalje pojasnijo, da lahko v trenutnih hitro spreminjajočih se tržnih razmerah med oddajo in sprejetjem ponudbe cena električne energije zaniha tudi za nekaj evrov. Dodatno pri terminskih zakupih obstaja večje tveganje količinskega odstopanja od pogodbenih količin ter povečanja cen izravnave (dodatnih količin v času, ko ima naročnik povečane potrebe, ki jih mora trgovec kupiti po trenutnih, ‘spot’ cenah).
V Petrolu pravijo, da je pri njih marža lahko fiksna ali variabilna (kot odstotek tržne cene elektrike ali plina), to pa je odvisno predvsem od tipa pogodbe ter pogojev (na primer plačilni rok, tolerančni pas, profil odjema, možnost spremembe količine energije in drugo). V ECE pa pravijo, da je marža odvisna od več dejavnikov, pri višjih cenah so med drugim višji stroški izravnave (zato je, kot je razumeti, pri višjih cenah marža večja).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje