Včeraj so na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) bili kritični do osnutka pravilnika o poklicnih boleznih, ki naj bi v celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni izključil delodajalce. Danes so se oglasile še druge delodajalske organizacije, ki zahtevajo sestanek z zdravstvenim ministrstvom, neupoštevanje pripomb pa bodo smatrali kot kršitev pravil Ekonomsko-socialnega sveta.
Reprezentativne delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ne podpirajo osnutka pravilnika o poklicnih boleznih. Med drugim je vloga delodajalca izključena v celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni. Zahtevajo sestanek z zdravstvenim ministrstvom, neupoštevanje pripomb bodo smatrali kot kršitev pravil ESS.
Kot opozarjajo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, popolnoma izključena vloga delodajalca v celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki odloči na podlagi dokumentacije, ki spremlja vlogo, lahko sicer opravi razgovore z delodajalcem in ga pozove na dopolnitev dokumentacije ali oglede, vendar k temu ni zavezana, so navedli v skupnem sporočilu za javnost.
“Glede na besedilo predloga pravilnika delodajalca o postopku ugotavljanja in potrjevanja poklicne bolezni torej sploh ne bo potrebno obvestiti, še manj pa ga vključiti v postopek. S tem se delodajalcu odvzame možnost aktivnega sodelovanja v postopku, priprave protiargumentov, dokazil in možnosti izpodbijanja dokazov,” so opozorili. Delodajalske organizacije vztrajajo, da se delodajalcem, pooblaščenemu izvajalcu medicine dela in varnostnemu inženirju zagotovi seznanitev z začetkom postopka in vključitev v postopek ugotavljanja poklicne bolezni v vsakem posameznem primeru.
Vzročna zveza med delovnim mestom in klinično sliko posameznika
Delodajalcem se zdi problematičen tudi način določanja vzročne zveze med delovnim mestom in klinično sliko posameznika. Predlagajo, da se pri ugotavljanju vzročne zveze določi obveznost potrjevanja oziroma izključevanja vzročne zveze med delovnim mestom in posledično klinično sliko bolezni, ki je lahko tudi vzrok drugih bolezni ali zdravstvenih stanj delavca.
Poudarjajo, da morajo biti merila za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih bolezni sprejeta in objavljena sočasno in po enakem postopku kot pravilnik oziroma morajo biti sestavni del pravilnika. Obenem menijo, da bi se morala še pred sprejetjem pravilnika ustrezno urediti problematika t. i. regresnih zahtevkov.
V osnutku pravilnika prav tako ni zagotovljena pravica delodajalca do pritožbe zoper ugotovitev strokovnjakov, opozarjajo.
Delodajalci zahtevajo sestanek
Delodajalske organizacije so pripombe in pomisleke k predlogu pravilnika o poklicnih boleznih že posredovale na ministrstvo za zdravje. Zahtevajo nujni sestanek, na katerem bi predlog pravilnika ustrezno spremenili.
“Če naših pripomb ministrstvo ne bo upoštevalo in se glede pravilnika ne bo vzpostavil socialni dialog, smatramo to kot kršitev pravil ESS. Posledično to pomeni, da je socialni dialog ogrožen,” so opozorili.
Pravilnik naj bi v veljavo stopil s februarjem. Njegovo oblikovanje je tudi posledica ukrepanja Mednarodne organizacije dela, ki je na podlagi prijave Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) lani sprožila postopek ugotavljanja kršitve. Slovenija je bila po navedbah ZSSS namreč kršiteljica ratificirane konvencije, ki jo zavezuje k pripravi pravilnika, v katerem je med drugim določen postopek ugotavljanja poklicnih bolezni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
