Sloveniji prihodnje leto poteče sporazum o pridruženem članstvu v Evropski vesoljski agenciji, zato že letos potekajo pogovori, da bi naša država ob koncu leta 2024 postala kar polnopravna članica. Direktorica za komercializacijo, industrijo in konkurenčnost pri Esi Geraldin Naja je na obisku v Sloveniji izkazala naklonjenost tej ideji, in dodala, da bi lahko ob polnopravnem članstvu slovenski kandidat za astronavta v vesolje poletel do leta 2040.
“Politična zavezanost Slovenije vesoljskim dejavnostim dokazuje, da je vesolje lahko resnično za vse. To je Slovenija zagovarjala tudi med svojim predsedovanjem Svetu EU. Kljub svoji majhnosti je Slovenija v okviru sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo (Esa) uspešno razvila nacionalno vesoljsko industrijo, ki dejavno prispeva k mednarodnemu razvoju vesolja in je že izstrelila več lastnih nacionalnih satelitov.” Tako je pretekle in trenutne dejavnosti slovenske vesoljske industrije povzela Geraldin Naja, direktorica za komercializacijo, industrijo in konkurenčnost pri Esi, ki se mudi na obisku v prestolnici.
Naja je Slovenijo obiskala zaradi pogovorov o morebitnem polnopravnem članstvu naše države v Esi. Prihodnje leto se namreč izteče sporazum o pridruženem članstvu, ki traja že skoraj sedem let, v tem času, pa naj bi države pripravile zmogljivosti svoje industrije, ki lahko nato ob polnopravnem članstvu tekmuje še z ostalimi članicami. Na Esi so izkazali začetno naklonjenost nadgradnji članstva, saj je Slovenija po njihovih besedah bila vodilna med pridruženimi članicami.
Delegacijo evropske agencije gosti ministrstvo za gospodarstvo, v okviru katerega od aprila deluje tudi tako imenovana vesoljska pisarna, ki za to področje med drugim pripravlja državno strategijo.
Gospodarski minister Matjaž Han je med obiskom izrazil zadovoljstvo s pohvalami, ki jih je o naši državi izrekla Esa, hkrati pa dodal, da gre pri vesoljskih dejavnostih za sektor prihodnosti, “čeprav se to sliši še tako nemogoče. Vesoljski sektor namreč niso samo astronavti in rakete, ampak so te tehnologije vpete v znanost, gospodarstvo, medicino, telekomunikacije, okolje in še bi lahko našteval. Imamo številna uspešna podjetja, ki na račun slovenskega pridruženega članstva v Esi pridobivajo posle in sodelujejo pri pomembnih mednarodnih projektih.”
Spomnil je tudi na infrastrukturo, ki jo evropski vesoljski industriji lahko ponudi Slovenija, pri tem pa omenil človeško centrifugo v Planici, priprave na misije pa bodo v kratkem potekale celo v Škocjanskih jamah.
Odločitev o članstvu bo znana decembra 2024
Evropska vesoljska agencija je ob slovenski politični podpori vesoljskemu sektorju pohvalila tudi že omenjeno nastajajočo državno strategijo, ki po besedah Geraldin Naja vsebuje vse potrebne elemente za spremembo trenutnega članstva. Pa vendar zgolj strategija ne bo dovolj, potrebne bodo tudi dolgoročne naložbe v vesolje: “To je potrebno, da bo lahko razvijala tehnološke zmogljivosti višje v verigi in širila uporabo aplikacij v okviru vlade, njenih agencij in industrije v korist vsega prebivalstva,” je bila jasna Esina direktorica za komercializacijo, industrijo in konkurenčnost.
Slovenija je v obdobju zadnjih treh let za programe Ese namenila okoli 15 milijonov evrov, znesek pa se je do zdaj že zvišal. V primeru, da postanemo polnopravna članica, bi se namenjena sredstva še podvojila, za kar pa minister Han poudarja, da gre za naložbo in ne za strošek.
Polnopravno članstvo bi namreč slovenskim podjetjem in institucijam omogočilo dodatne možnosti sodelovanja z Eso, predvsem v okviru znanstvenega programa, ki bi bil obvezen in v katerega so med drugim vključene raziskave planetov in druge odmevne misije. Po navedbah gospodarskega ministrstva pa je pri tem ključna še komercialna komponenta: “Gre za izredno pomemben program v Esi, ki nudi osnovo za ostale programe. Ima dva ključna cilja, in sicer: zagotoviti najboljša možna orodja za ohranjanje konkurenčnosti Evrope na področju vesolja ter prispevati k trajnosti evropskih vesoljskih zmogljivosti in pripadajoče infrastrukture.”
Slovenija je z izjemo znanstvenega že zdaj imela dostop do vseh ostalih programov znotraj agencije, kar bi se torej ob polnopravnem članstvu razširilo, imela pa naj bi tudi možnost odločanja v agenciji.
In kdaj lahko pričakujemo odgovor, ali bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije? O tem bodo trenutne članice odločale decembra 2024, vendar pa pri spremembi članstva ne tekmujemo z nobeno drugo državo, kot je to denimo veljalo za volitve za nestalno članico Varnostnega sveta.
Na vprašanje, ali lahko ob polnopravnem članstvu Slovenci v vesolju pričakujemo tudi svojega astronavta, Geraldin Naja iz Ese odgovarja, da so ravnokar izbrali evropske astronavte – izbira poteka na vsakih 10 do 12 let, vseeno pa bi Slovenija za naslednjo izbiro lahko že imela svojega kandidata. Slovenski astronavt bi po njenih besedah lahko letel v vesolje do leta 2040.
Vredno je omeniti še, da v Sloveniji več let delujejo podjetja in institucije, ki so dejavna v vesoljski industriji in kot taka tudi globalno konkurenčna. Med temi so denimo Sinergise, Skylabs, Balmar, Dewesoft, Duol, Cosylab, Vesolje-SI, Inštitut Jožef Štefan, ZRC SAZU, Geocodis, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici in druga podjetja, ki jim uspeh priznava tudi Esa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje