Javnost se je danes prvič seznanila z osnutkom slovenske vesoljske strategije, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo. "Slovenija je majhna na Zemlji, a želi postati velika velika v vesolju," je ob predstavitvi poudaril državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, ki za naslednje leto napoveduje tudi polnopravno članstvo Slovenije v Evropski vesoljski agenciji.
Prvega aprila je na gospodarskem ministrstvu zaživela Slovenska vesoljska pisarna, ki je pripravila prvi osnutek državne vesoljske strategije. Dokument so javnosti predstavili danes in je zdaj v javni obravnavi, pripombe prejemajo do konca maja.
“Strategijo smo zasnovali na podlagi intervjujev gospodarstva in institucij – kaj že imamo, kam želimo iti in kako se želimo razvijati,” je osnutek opisala vodja vesoljske pisarne Tanja Permozer.
V Sloveniji že več let delujejo podjetja in institucije, ki so dejavna v vesoljski industriji in kot taka tudi globalno konkurenčna. Med temi so denimo Sinergise, Skylabs, Balmar, Dewesoft, Duol, Cosylab, Vesolje-SI, Inštitut Jožef Štefan, ZRC SAZU, Geocodis, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici in druga.
Slovenska vesoljska pisarna sodeluje s približno štiridesetimi podjetji, ki izstopajo na omenjenem področju, ob tem pa dodajajo, da se številna ne ukvarjajo izključno z vesoljem. V prihodnje želijo nabor razširiti in sodelovanje vzpostaviti tudi s podjetji, ki niso neposredno povezana s to industrijo.
Slovenija na poti polnopravne članice Evropske vesoljske agencije
Da je Slovenija danes majhna na Zemlji, a vendar želi v prihodnje postati velika v vesolju, pa je poudaril državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež. “Njen živahni vesoljski sektor že sedaj kaže, da je to dosegljiv cilj. Zaradi odličnih projektov in rezultatov smo v lanskem letu podvojili vplačila v programe Evropske vesoljske strategije (ESA). To nam bo omogočilo doseči zastavljen cilj polnopravnega članstva v agenciji, ob tem pa povečati možnosti slovenske vesoljske industrije za sodelovanje v evropskih vesoljskih programih,” je napovedal.
Na gospodarskem ministrstvu evropsko vesoljsko agencijo opredeljujejo kot ključen element za nadaljnjo rast slovenskega vesoljskega sektorja, ta pa lahko po besedah Frangeža bistveno prispeva k povečanju dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva.
Ministrstvo je po predstavitvi na Twitterju objavilo tudi primer slovenskega preboja, pri čemer so izpostavili mikrosatelit Nemo HD, ki so ga razvili v Centru odličnosti Vesolje-SI v Ljubljani. Gre za edini evropski satelit, ki na zemljo pošilja video posnetke in ne le slik. “Da bo podobnih dosežkov slovenskega vesoljskega sektorja še več, naše ministrstvo pripravlja prvo Slovensko vesoljsko strategijo,” so zapisali.
Slovenija je na seznamu držav, ki ima v orbiti lastne satelite od septembra 2020, do zdaj pa so v vesolje poleteli trije slovenski sateliti. Z isto raketo, kot satelit Nemo HD je v vesolje poletel še nanosatelit Trisat, ki je plod sodelovanja Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in mariborskega podjetja Skylabs. Slednji so lani poleti z raketo Evropske vesoljske agencije v vesolje izstrelili še satelit Trisat-R.
Strategijo je v Ljubljani pozdravil tudi predstavnik Evropske vesoljske agencije Gordon Campbell, ki ocenjuje, da je Slovenija že zdaj močno prisotna v vesolju, nad čimer je agencija navdušena glede na velikost države.
Campbell je dodal tudi, da bo slovenska strategija omogočila namensko porabo denarja agencije, saj bodo cilji jasno postavljeni, kar bo olajšalo tudi dostop do virov financiranja.
Industrija se spreminja prehitro, da bi zastavili konkretne cilje strategije
In kaj dejansko predvideva strategija? Kot navajajo na gospodarskem ministrstvu, osnutek strategije zajema obdobje od leta 2023 do leta 2030, pripravljen pa je bil na podlagi lanske analize ter zavez Slovenije na Svetu Evropske vesoljske agencije. Slovenija je na tem povečala vplačana sredstva in se pridružila novim izbirnim programom.
Namen osnutka je usmerjati in podpirati vesoljsko industrijo, ki je eden najhitreje rastočih sektorjev v državi. Osredotoča se na pet področij: spodbujanje in razvoj vesoljskih tehnologij ter raziskav in razvoja, sodelovanje pri mednarodnem raziskovanju in proučevanju vesolja, vesoljske aplikacije, spodbujanje izobraževanja na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike med prihodnjimi generacijami in širitev zmogljivosti Slovenije za podporo podjetništvu in razvoju programov za vesoljske inovacije.
Na vprašanje, kaj konkretno lahko pričakujemo leta 2030, do koder je strategija zastavljena, vodja slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer, jasnega odgovora nima. Industrija se po njenih besedah spreminja tako hitro, da je cilje težko konkretizirati, kar upoštevajo tudi druge evropske vesoljske industrije: “Bolj smo ciljali na programe, ki so trenutno v okviru vesoljske agencije in v katerih so slovenska podjetja in znanstvena sfera izredno uspešni. Nekako bi zasledovali ta cilj. Da bi pa bolj konkretizirali, v smislu kdaj, kam, kako, za to pa se nismo odločili, ker se tudi druge države in strategije niso in sledimo temu evropskemu vesoljskemu ekosistemu,” je pojasnila.
Pet ključnih področij strategije bodo ponovno ocenili čez dve leti
Permozer je dodala tudi, da v strategiji ni omejitev za ideje in novosti. “Omejitve so samo v smislu, da država financira ta vesoljski ekosistem v okviru programov. Naš glavni partner je ESA, ker ima mehanizem ‘geo return’ – če vplačaš en evro, to dobiš tudi nazaj in s tem se razvijajo podjetja in celoten ekosistem. Z njimi smo identificirali pet področji, ki se jih bomo državi vsaj do naslednje ministrske konference, ki bo čez dve leti. Tam bomo evalvirali, ali smo na pravi poti ali ne. Vesolje je odprto za vse,” je še izpostavila.
Slovenska vesoljska pisarna ima tako pretežno povezovalno vlogo. Slovenija namreč Evropski vesoljski industriji plača prispevek za sodelovanje za obvezne in opcijske programe, domača industrija in inštituti pa se lahko nato prijavljajo na razpise vesoljske agencije ali s svojo idejo sodelujejo z ostalimi udeleženci iz Slovenije ali tujine. Pri tem slednjem je vezni člen ravno vesoljska pisarna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje