Evropska komisija je predstavila predlog za prilagoditev in nadaljnjo okrepitev obstoječega okvirja EU za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge. Predlog se osredotoča na manjše in srednje velike banke. Med cilji predloga sta ohranjanje finančne stabilnosti ter zaščita davkoplačevalskega denarja in imetnikov vlog.
Predstavljeni predlog bo pristojnim organom dal na razpolago širok nabor orodij za izpeljavo urejenega izstopa s trga za katero koli banko v težavah, ne glede na njeno velikost in poslovni model, so zapisali.
Med drugim bo predlog olajšal uporabo ukrepov, financiranih s strani bančnega sektorja, za zaščito imetnikov bančnih vlog v bančnih krizah, na primer prenosa imetnikov vlog z banke v težavah na zdravo banko. Uporaba tovrstnih varnostnih mrež pa bo morala le dopolnjevati lastne zmogljivosti bank za pokrivanje izgub, ki ostajajo glavno orodje, so pojasnili na komisiji.
Z opiranjem na varnostne mreže, kot so sistemi jamstva za vloge in skladi za reševanje, bi bili bolje zaščiteni tudi davkoplačevalci, ki jim ne bo treba prispevati za ohranjanje finančne stabilnosti, kar je eden od ciljev predloga.
Med cilji je poleg tega zaščita imetnikov bančnih vlog, pri čemer se raven kritja v višini 100.000 evrov na imetnika in banko, kot določa direktiva o sistemih jamstva za vloge, ohranja za vse imetnike v EU.
Predlog usklajuje standarde zaščite imetnikov vlog po vsej EU. Novi okvir med drugim širi zaščito imetnikov bančnih vlog na javne subjekte. Vključuje tudi dodatne ukrepe za uskladitev zaščite začasnih visokih stanj na bančnih računih, ki presegajo 100.000 evrov, povezanih s posebnimi življenjskimi dogodki, kot so dedovanje ali zavarovalne odškodnine.
S predlogom pa želi komisija pred posledicami propadov bank zaščititi tudi realni sektor gospodarstva. Predlagana pravila bodo namreč organom omogočila, da v celoti izkoristijo številne prednosti reševanja kot ključnega elementa iz nabora orodij za upravljanje kriz. V nasprotju z likvidacijo lahko reševanje pomeni manj težav za komitente, saj imajo ti še naprej dostop do svojih računov. Poleg tega se ohranijo ključne funkcije banke, kar pa koristi gospodarstvu in tudi družbi na splošno.
Evropska komisarka za finančne storitve in finančno stabilnost Mairead McGuinness je ob predstavitvi predloga države članice in Evropski parlament pozvala, naj nadaljujeta delo na tej pomembni zadevi.
“Kljub napredku v zadnjem desetletju nas čaka še veliko dela. Manjka še pomemben del. Tretji steber bančne unije – evropski sistem jamstva za vloge – še vedno ni vzpostavljen. Dokončanje bančne unije ostaja prednostna naloga za komisijo,” je povedala.
K dokončanju bančne unije so na zasedanju v Bruslju konec marca spričo nedavnih težav bank v Švici in ZDA pozvali tudi voditelji držav članic EU, ki so sicer poudarili, da je evropski bančni sistem trden.
Neimenovani uradniki komisije so medtem poudarili, da danes predstavljeni predlog ni odziv na nedavne dogodke v ZDA in Švici, ampak je namenjen izboljšanju že uveljavljenega okvirja. Vendarle pa ti dogodki kažejo, da je treba okvir za reševanje bank izpopolnjevati.
Predsednik evropskupine Paschal Donohoe je v prvem odzivu pozdravil zakonodajni predlog komisije in napovedal, da bodo ministri držav članic območja z evrom prvo politično razpravo o njem opravili na zasedanju 28. aprila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje