Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je na tretjem letošnjem zasedanju v skladu s pričakovanji vnovič dvignila ključno obrestno mero. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) jo je dvignil na raven med 5,00 in 5,25 odstotka.
Fed je v boju proti inflaciji ključno obrestno mero zvišal desetič zapored. Ključna obrestna mera se je oblikovala na najvišji ravni po leta 2007, torej pred začetkom svetovne finančne krize. Analitiki tako ugotavljajo, da nedavne težave v bančnem sektorju niso zavrle odločenosti centralne banke, da zajezi visoko inflacijo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Fed je moral pri tokratni odločitvi tehtati med skrbmi zaradi težav v bančnem sektorju in med napori za nižanje visokih cen življenjskih potrebščin. Fed je preobrat v denarni politiki začel pred dobrim letom in lani večkrat zvišal ključno obrestno mero po 0,75 odstotne točke. S tem je uveljavil skoke, ki jih ni bilo že desetletja.
Zadnja zviševanja ključne obrestne mere so bila nižja. V skladu z napovedmi iz marca pa se obdobje povečevanja ključne obrestne mere zaključuje. Fed je napovedal, da bo ob koncu leta pričakuje, da bo povprečna ključna obrestna mera znašala 5,1 odstotka, s tokratnim zvišanjem je to vrednost dosegel. Inflacija sicer ostaja višja od želene, a se vztrajno znižuje, kar pomeni, da so ukrepi prijeli.
Agresivno zviševanje obrestnih mer je pripomoglo k pretresom v bančnem sektorju, saj so imele nedavno propadle banke ob drugih težavah tudi težave s tem, da se niso ustrezno zaščitile pred rastjo obrestnih mer. Fed mora sedaj, da ne bo nadaljnjih pretresov na trgih, nekoliko bolj previdno pristopiti k nadaljnjim ukrepom za zniževanje inflacije, saj lahko z njimi prekomerno obremeni oz. zatre gospodarsko rast.
Odbor ostaja pozoren na tveganje inflacije
Fed ugotavlja, da so se gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju zmerno širile naprej, zaposlovanje ostaja trdno, stopnja brezposelnosti pa nizka, vendar inflacija ostaja povišana. FOMC trdi, da je ameriški bančni sektor trden in odporen, vendar pa bodo višje obresti vplivale na gospodarske aktivnosti, zaposlovanje in inflacijo. “Kako močno, še ni jasno. Odbor ostaja zelo pozoren na tveganje inflacije,” piše v izjavi.
Predsednik Feda Jerome Powell je kasneje na novinarski konferenci dejal, da so dodatna višanja obrestnih mer možna, ker je inflacija še daleč od cilja dveh odstotkov letno. Dodal je, da se odbor še ni odločil o tem, kdaj bo morda treba prenehati z višanjem obresti, kaj šele, kdaj se bodo začele nižati.
“Pripravljeni smo na dodatna višanja, če bo to potrebno,” je med drugim dejal Powell, kar bo odvisno od gospodarskih podatkov. V trenutku, ko je to izjavil, so se delniški indeksi na Newyorški borzi znižali, vendar pa so kasneje spet začeli rasti, saj je bil ukrep centralne banke pričakovan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje