Gospodarstvo opozarja, da je treba biti pri sprejemanju podnebnega zakona previden, da ne bi zaradi uresničevanja podnebnih ciljev povzročili gospodarski in družbeni zastoj, je bilo sporočilo skupne seje strateških svetov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za okolje in energetski prehod.
Pri sprejemanju podnebnega zakona je treba biti previden, opozarjajo predstavniki gospodarstva. “Oba cilja, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi morata biti enakovredna in uravnotežena,” je, kot so sporočili z GZS, zato uvodoma poudarila generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal.
Ta je izpostavila, da je energetsko intenzivna industrija v Sloveniji po mednarodnih kazalnikih med najbolj energetsko učinkovitimi v EU, vseeno pa se boji, da ne bi z dodatnimi omejitvami in obremenitvami povzročili propada industrije, ki ima že zdaj težave zaradi visokih cen energentov. “Izkušnje iz preteklih mesecev kažejo, da z zapiranjem energetsko učinkovitih obratov in uvozom materialov naraščajo emisije toplogrednih plinov na enoto proizvodov. Z uvozom umazanih materialov v ničemer ne delamo usluge okolju,” je ponazorila Nahtigal.
Direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Andrej Gnezda – ta je bil eden od predstavnikov ministrstva, ki so gospodarstvenikom predstavili nastajajoči podnebni zakon – se je s tem strinjal, a obenem spomnil, da je bil na evropski ravni ravno zato sprejet mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah.
Državni sekretar na ministrstvu Uroš Vajgl je pojasnil, da je razogljičenje industrije vprašanje konkurenčnosti, ne le okoljskih ciljev. Investicije v inovativne ekološke projekte prinašajo precej prednosti: spremembe v vodenju, kompetence kadrov, zmanjšanje emisij, energetsko učinkovitost in tudi nižje stroške poslovanja, so Vajgla citirali na zbornici.
Člani obeh strateških svetov so po navedbah GZS še opozorili, da v podnebnem svetu gospodarstvo ni zastopano, čeprav je v zakonu o okolju določeno, da je gospodarstvo enakovreden deležnik z vidika sodelovanja pri pripravi politik, strategij, programov, medtem ko osnutek predloga podnebnega zakona tega načela ne upošteva.
Gnezda je odgovoril, da je podnebni svet zasnovan kot znanstveno telo, v katerem sta tudi dve nevladni organizaciji, ter da že obstajajo druga delovna telesa, v katerih imajo predstavniki gospodarstva aktivno vlogo pri pripravi in komentiranju predlogov zakonov. Predstavniki gospodarstva so opozorili tudi, da nikjer v zakonu ni omenjena jedrska energija, medtem ko so obnovljivi viri energije večkrat navedeni.
Podnebni zakon bo zakoličil pot Slovenije do doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Zakonski osnutek je do 15. novembra v javni obravnavi. Gnezda je zbranim predstavnikom gospodarstva povedal, da predlog zakona nadgrajuje nacionalni energetski in podnebni načrt v smislu, da določa ukrepe za izvedbe določil tega načrta.
Kot tri novosti nastajajočega zakona je izpostavil odpravo javnih finančnih spodbud za rabo fosilnih goriv do leta 2026, širitev sistema trgovanja z dovolilnicami za toplogredne pline tudi na sektor transporta in spremembe pri obstoječi okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki bo postala namenska in se bo stekala v podnebni sklad. Sredstva, zbrana z dajatvijo, bodo tako namenjena izključno za blažitev podnebnih sprememb in ne bodo več del integralnega proračuna.
Omenil je še ozelenitev javnih financ, torej opredelitev deleža sredstev iz proračuna (predlagan je 37-odstotni), ki bodo namenjena zelenim naložbam. Ta obveznost bi sicer glede na osnutek izključevala sredstva, namenjena občinam, obveznosti do skladov socialnega zavarovanja, plačila sredstev v proračun EU ter izdatke, ki nimajo neposrednega vpliva na podnebne spremembe, kot so stroški plač v javnem sektorju, tekoči transferji posameznikom in gospodinjstvom in drugi tekoči transferji, plačila obresti ter oblikovanje rezerv.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!