Slovenija ima slabo samooskrbo, predvsem z rastlinsko hrano. Da je hrana strateška dobrina in v času nenehnih svetovnih kriz ne smemo biti lahkomiselni, so med drugim opozorili sogovorniki na forumu o prehranski samooskrbi, ki ga je priredila predsednica države Nataša Pirc Musar.
Na Brdu pri Kranju je predsednica republike Nataša Pirc Musar gostila drugi predsedničin forum, tokrat na temo prehranske samooskrbe. Predsednica je uvodoma poudarila, da cilj foruma ni zgolj debata, ampak iskanje konkretnih rešitev, in v naslednjih korakih v sodelovanju z vlado tudi njihova implementacija, ki bo pripomogla k okrepiti prehranske suverenosti naše države.
Foruma so se med drugim udeležili gospodarski minister Matjaž Han ter predstavniki ministrstev za okolje, podnebje in energijo, kmetijstvo ter naravne vire in prostor.
Predsednica je dejala, da ne gre le za koncept prehranske varnosti, ampak za prehransko suverenost, ki vključuje vidike varnosti, odvisnosti in lastnih zmožnosti države pri obvladovanju in odzivanju na določen izziv. “Hrano kot strateško dobrino in prehranske sisteme kot orodje, ki prispeva k njeni dostopnosti, je nujno treba razumeti v kontekstu aktualnih svetovnih razmer, predvsem podnebne krize, pa tudi (vojnih) konfliktov,” je poudarila Pirc Musar.
Tudi minister Han je v nagovoru izpostavil pretrgane dobavne verige zaradi vojn, posebej v primeru žitaric zaradi vojne v Ukrajini, in v povezavi s tem pomen prehranske samooskrbe. Poudaril je, da si potrošniki želijo dostopnih cen hrane, hkrati pa varnih, kakovostnih ter lokalno pridelanih in inovativnih prehranskih izdelkov. Dodal je, da “hrana ni glavni motor inflacije”.
“Pridelava hrane, posebej kmetijstvo, je tisto, ki ohranja poseljenost podeželja, ampak mladi v podeželju ne vidijo več perspektivnih kariernih priložnosti, saj je večina prebivalstva, ki se ukvarja s pridelavo hrane, v slabem ekonomskem in socialnem položaju,” je dejala predsednica. Pri tem je izpostavila položaj žensk in ostarelih, ki pogosto živijo na robu revščine.
Znano dejstvo je, da Slovenija zaradi naravnih danosti v večini sektorjev ne proizvede dovolj hrane za samooskrbe in je odvisna od uvoza. Slovenski prehranski trg je majhen in zato ranljiv. “Glavni cilji bi morali biti povečan obseg rastlinske pridelave, ohraniti funkcije in obseg kmetijskih zemljišč, vključiti male kmetije v organizirane oblike pridelave, izkoristiti prednosti sodobnih tehnologij in krepiti promocijo ekoloških, lokalnih in trajnostnih pridelkov in izdelkov,” je povedal državni sekretar ministrstva za kmetijstvo Blaž Germšek. “Časovno okno za prilagajanje se zapira,” je opozoril na nujnost takojšnjih ukrepov, predvsem uvedbe sodobne tehnologije v kmetijstvo, da se prilagodi na podnebno krizo.
Poraba mesa se bo zmanjševala
Slovenija ima visoko stopnje samooskrbe z mesom in precej manjšo s sadjem, zelenjavo in žitaricami.
“Kmetijstvo v zadnjih letih predstavlja desetino emisij toplogrednih emisij v državi, glavnino predstavlja živinoreja, pri kateri dosegamo najvišje stopnje samooskrbe. V Sloveniji pridelamo največ tiste hrane, ki je ogljično in okoljsko najbolj intenzivna. Na sadju, zelenjavi in žitih pa imamo nižjo stopnjo samooskrbe,” je opozorila Tina Hočevar z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. “Razmerje bi morali spremeniti v prid slednjim,” je poudarila in dodala, da dolgoročna podnebna strategija do leta 2050 glede prehranskih navad poudarja cilj spodbujanja uživanja manj mesa in več lokalno pridelane hrane.
“Vse gre v lokalno, posebej pri hrani,” je razmere v svetu po epidemiji in prekinjenih dobavnih verigah opisal Igor Mervič, svetovalec predsednice za gospodarstvo in nekdanji direktor Spara Slovenija. “Hrana je strateška dobrina in smemo biti lahkomiselni,” je poudaril. “Na eni strani je bila pandemija, zdaj imamo vojno v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Tudi če si optimist, ne moreš pričakovati, da bo bolje. Slabše bo in to bo vplivalo na prehransko suverenost, je dejal in poudaril tudi posledice podnebnih sprememb. “Mi pa to ignoriramo. Že zdavnaj bi morali reagirati. Ni problem, če smo odvisni od uvoza avtomobilov, odvisnost pri hrani pa je veliko nacionalno tveganje,” je poudaril.
Mervič je govoril tudi o porabi mesa, ki v Evropi upada. “Zadnja študija iz Avstrije kaže, da je 51 odstotkov Avstrijcev zmanjšalo porabo mesa. V Sloveniji verjetno manj, ampak to se bo zgodilo in ne smemo biti presenečeni,” je dejal in opozoril, da v Sloveniji ne naredimo nič, da bi povečali samooskrbo z rastlinskimi pridelki.
Govoril je tudi o tem, zakaj v trgovinah ni mogoče najti slovenskega sadja. Samooskrbo s sadjem in zelenjavo bi morali povečati, a se po Mervičevih besedah za to nič ne naredi. “Zdaj pa prihaja do tega, da smo oporečno rastlinsko hrano uvozili,” je opozoril. Njegovo izjavo si oglejte v spodnjem videu:
Nujne spremembe
“V Sloveniji imamo le 8.000 namakalnih sistemov in le 4 odstotke kmetijskih površin, ki so v uporabi, ima namakalne sisteme,” je izpostavila dr. Marina Pintar z ljubljanske biotehniške fakultete. Nizozemska jih ima denimo 30 odstotkov. Imamo načrte, med drugim za namakanje v Prekmurju, toda zanje ni zagotovljenega dovolj denarja, je opozorila.
Toni Balažič iz Panvite je prepričan, da je sklep, da bi morali zmanjšati samooskrbo z mesom na račun tega, da jo povečamo pri rastlinski hrani, napačen. “V resnici proizvedemo več kot dovolj žit, nimamo pa dovolj silosnih kapacitet, da bi slovensko žito ostalo v Sloveniji, zato se ga velik del izvozi,” je opozoril in dodal, da so nujne analize, nato pa moramo subvencije ciljno usmerjati tja, kjer so problemi. “Trajnost se začne z lokalno prehrano. Ali res potrebujemo na policah pečeno papriko iz Peruja, česen iz Kitajske in meso iz Španije? Mislim, da ne,” je še povedal Balažič.
“Danes vsi govorimo o podnebnih spremembah, ampak naše znanje o tem smo vladi posredovali že leta 1999,” je opozorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. “Preveč smo se ukvarjali s tem, da kmetijstvo povzroča podnebne spremembe. Saj jih, vendar energetika in promet prispevata 60 odstotkov, kmetijstvo pa 10. Povsem smo pozabili na drugo dimenzijo, namreč prilagoditev,” je dejala.
Prepričana je, da bi Slovenija potrebovala državno institucijo, ki bi se ukvarjala s podnebnimi spremembami, ne da se vsaka vlada zadeve loti na novo. “Oktobra je Evropska komisija objavila stroške naravnih nesreč, koliko kakšni državi vzame vreme. Uganite, kdo je na vrhu, ko govorimo o škodi na prebivalca. Ja, mi. 3.452 evrov na leto na prebivalca vzame vreme. V sosednji Avstriji pa 1.600 evrov,” je povedala Kajfež Bogataj.
Predsedničini forumi bodo potekali celoten mandat predsednice republike in so povezani s strateško pomembnimi temami za prihodnost Slovenije. Prvi forum je bil letos maja posvečen zdravstvu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje