Kako drago bo leto 2023 v Sloveniji?

Gospodarstvo 08. Jan 202305:303 komentarji
Popusti koronavirus časi reklama potrošništvo
Foto: Žiga Živulović jr./ BOBO

Smo v Sloveniji že dosegli vrh rasti cen življenjskih potrebščin in je pred nami obdobje inflacije z enomestnimi številkami? Kateri izdelki se bodo v prihodnjih dvanajstih mesecih dražili še naprej in kako na inflacijo vpliva rekordno topla zima?

Hitra ocena Eurostata kaže, da je letna inflacija v državah z evrom znašala 9,2 odstotka. Rast cen življenjskih potrebščin je bila tako decembra nižja od mesca prej, ko so se cene zvišale za 10,1 odstotka. Inflacija v evroobmočju je torej ob koncu leta popustila, medtem ko se je v Sloveniji povečala.

V državah z evrom so bili največjega letnega povišanja cen deležni energenti – ti so se decembra podražili za 26 odstotkov, novembra pa kar 35 odstotkov –, sledijo hrana, alkohol in tobak, ki so se tako decembra kot novembra podražili za 14 odstotkov. Cene ne-energetskega industrijskega blaga so se decembra in novembra povišale za šest odstotkov, med večje podražitve se uvrščajo še storitve, cene katerih so bile v zadnjih mesecih leta višje za dobre štiri odstotke.

Manjši pritisk na mikro, mala in srednja podjetja

V Sloveniji so se najbolj povišale cene hrane in brezalkoholnih pijač, sledijo električna energija, plin in druga goriva. In kakšna so predvidevanja za rast cen v letu 2023? Bomo za hrano še vedno plačevali več iz meseca v mesec?

Pri Mercatorju pravijo, da je to vprašanje za proizvajalce in dobavitelje, saj je trgovina na koncu preskrbovalne verige. “Na končne cene vseh izdelkov vplivajo cenovni pritiski po vsej verigi: višji proizvodni in obratovalni stroški, cene surovin, cene energentov, ki so vseeno bistveno višje, prav tako so višje cene embalaže, logistike, višji so stroški dela in tako dalje,” pojasnjujejo pri omenjenem trgovcu, kjer se povišanja maloprodajnih cen sicer zaveda.

Za trgovska podjetja pomemben element poslovanja z vidika stroškov predstavljajo povišanja cen električne energije, pa izpostavljajo na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). V luči tega pozitivno ocenjujejo, “da je vlada tik pred novim letom realizirala eno izmed možnih rešitev za zagotovitev konkurenčnega poslovnega okolja za mikro, mala in srednja podjetja, saj je z uredbo o določitvi cene električne energije opredelila najvišje cene električne energije za prvo polletje 2023. Zato pritisk na cene živil in neživil po naših ocenah v tem trenutku ne bo tako izrazit”.

Na trgovski zbornici hkrati še vedno pričakujejo rešitev za segment velikih podjetij, od česar bo, po njihovih besedah, v veliki meri odvisno končno zvišanje maloprodajnih cen. “Ta namreč niso vključena v uredbo, ki prinaša zajezitev cen električne energije, in so še vedno izpostavljena drugačnim pogojem in drugačnim cenam električne energije, kot to velja v primerih, kjer so cene električne energije regulirane z uredbami,” pojasnjujejo, hkrati pa poudarjajo, da bo lahko kaj kmalu v primeru velikih podjetij nastopil tako imenovani likvidnostni krč, saj dokler podjetja ne bodo prejela pomoči iz mehanizma EU, na podlagi katerega je bil sprejet naš nacionalni zakon, ne bodo sposobna plačati visokih zneskov za električno energijo. “Zato velja ponovni razmislek o tem, da se električna energija plača takrat, ko posamezno podjetje prejme zaprošeno pomoč,” še dodajajo.

Trgovina
Zaradi vladnih ukrepov bodo mikro, mala in srednja podjetja čutila manjši pritisk na cene. Velika medtem napovedujejo nadaljnjo rast cen. Foto: PROFIMEDIA

Mesnim izdelkom bo cena še naprej rastla

Proizvajalci in dobavitelji, kljub pomoči, umirjanja inflacije za zdaj ne pričakujejo. Ravno obratno spomnijo celo na scenarij, ki so ga gospodarska združenja napovedovala že decembra, ko so dejala, da bodo maloprodajne cene v januarju “eksplodirale”.

Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec pravi, da se nabavne cene, vsaj v mesni branži, po novem letu niso umirile, kvečjemu so se že v decembru začele močno dvigovati, sploh pri govedini. “Ta trend drži še naprej, po drugi strani pa se nam stroški nič ne nižajo. Celo povečali se bodo, tudi zaradi stroškov dela. Cena energije praktično ostaja visoka, določeni repro material se še vedno drži in glede na to, da celotna mesna industrija prejšnje leto ni delala nobene akumulacije, bomo nedvomno morali dvigniti cene, če želimo preživeti,” je jasen Krivec.

Seja Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij
Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Foto: Borut Živulović/BOBO

Prvi mož Celjskih mesnin dodaja, da se je osnovna surovina pri nabavi povečala med petdeset in šestdeset odstotkov, medtem ko jim je v celotnem letu uspelo svoje cene v povprečju dvigniti le med petnajst in dvajset odstotkov. “To je bistveno premalo, da bi lahko prenesli nabavne cene v prodajne cene, če ob tem zanemarim še stroške energije, ki so bili lani za nekatere absurdno visoki, za večino bodo pa tudi letos. Tistim, ki so prejšnje leto še imeli podpisane pogodbe za energijo, letos pa teh nimajo več – in večina je takih – se bodo stroški močno povečali,” napoveduje.

Ob zapisanem pa tudi Krivec spomni, da omejitev elektrike in kapica zanje, kot veliko podjetje, ne velja: “Mi nimamo kapice, imamo neko drugo enostavno pomoč, ki pa seveda še vedno pomeni, da bomo imeli energijo štiri do petkrat dražjo, kot smo jo imeli v letu 2021. To niso zanemarljivi stroški. Nam so lani stroški za energijo zrasli za dobre štiri milijone evrov – in to zgolj porast. V živilski branži ni panoge, ki bi zdržala brez dviga cen. Nekaj podjetij bo zagotovo poslovalo bistveno slabše kot leto prej, nekateri tudi z izgubo. Za živilsko industrijo so težki časi in letos se ne obeta nič boljšega, če nam ne uspe vsega prenesti v prodajne cene.”

Dražji bodo tudi pekovski izdelki

Trgovci in živilska industrija trdijo, da za zdaj še držijo cene “v svojo škodo”, vendar pa ob tem pravijo, da se bodo cene nekaterih živilskih izdelkov morale močno dvigniti. Če je v preteklosti veljalo, da strošek energije predstavlja majhen delež končne cene pekovskih izdelkov, se je to v zadnjem letu močno spremenilo, opomni direktor Mlinopeka Karel Pojbič: “Energenti so postali velik del končne cene. Ne nazadnje se je cena elektrike v našem primeru povečala za dvakrat, kljub temu da je cena subvencionirana. Na mesečni ravni strošek samo električne energije predstavlja 25.000 do 30.000 evrov, in če se rast cen energentov ne bo ustavila, bo podražitev nujna,” je prepričan vodja murskosoboškega mlinarskega in pekarskega podjetja.

Napovedi in ocene, katera skupina izdelkov se bo najbolj podražila in katera najmanj, v tem trenutku pri trgovinski zbornici težko napovedo. Vseeno pa dodajajo, da brez povišanj cen trgovci verjetno ne bodo zdržali, kar enkrat več nakazuje prisotnost inflacije tudi v novem letu.

PEK PEKARNA PANEM VEVCE PRIPRAVA
Če je v preteklosti veljalo, da strošek energije predstavlja majhen delež končne cene pekovskih izdelkov, se je to v zadnjem letu močno spremenilo. Foto: Bor Slana/Bobo

Masten: Spoznali bomo trmasto visoko inflacijo

Ob preteklih in prihodnjih podražitvah nam gre letos v gospodarskem smislu na roko rekordno topla zima, ki je cene plina sklestila na predkrizno raven, dostopno nizke so tudi cene pogonskih goriv. Ekonomist Igor Masten ob tem vendarle opozarja na napačna pričakovanja, da bo inflacija naenkrat začela hitro padati, zgolj zato, ker so cene plina dosegle najnižjo vrednost od leta 2021. To je iluzorno, pravi Masten, rast cen se bo umaknila od rekordnih dvomestnih številk, pri tem pa je treba vedeti, da je šest odstotkov ekstremno visoka inflacija za razvit svet.

Redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pojasni tudi, da je bil inflacijski vrh, ki vsebuje vse življenjske potrebščine, brez dvoma dosežen že lani, ravno zaradi energentov in hrane, zdaj pa že prihaja do določene nevtralizacije. Kljub temu bodo trgovci maloprodajne cene še vedno prilagajali navzgor: “Postopno se bo inflacija zniževala in pričakovanja oziroma napovedi, da bo do sredine leta dosegla ravni med šest in sedem, so povsem realistične. Se je pa treba zavedati, da je to zelo visoka raven.”

POLITIKA
Rast cen se bo postopno umirjala v prvi polovici leta, po marcu in aprilu pa naj bi stopnja umirjanja upadla, napoveduje Igor Masten. Foto: Borut Živulović/BOBO

Obenem pa so prisotni tudi drugi dejavniki, ki bodo, po besedah Mastena, inflacijo še naprej vzdrževali. Med temi je rast splošnih stroškov, rast plač, tako onkraj Atlantika kot v Evropi, in še relativno robusten trg dela. “Trgovci opozarjajo, da se jim je večina stroškov povečala, najprej energija, zdaj še plače. Večina ukrepov na strani energije, ki so jih vlade sprejemale – DDV, obdavčenja, kapice in tako naprej – izgubljajo svoj učinek. Enostavno se bodo ti ukrepi počasi umikali. Ekstremnim skokom inflacije ne bomo več priča, vendar pa se bo stopnja povečevanja cen ohranjala na visokih ravneh. Inflacija bo prisotna, predvsem pa bo pri visokih ravneh vztrajala tudi v letu 2024,” napoveduje Igor Masten.

Rast cen se bo postopno umirjala v prvi polovici leta, po marcu in aprilu pa naj bi stopnja umirjanja upadla, še navaja Masten. “Kar na enkrat bomo spoznali, da je inflacija ostala trmasto visoka,” zaključi.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar