Pandemija covida-19 je še bolj napolnila žepe že tako bogatih. V katerih industrijah so najbolj bogateli?
Po analizi, ki jo je objavil Oxfam, svetovna organizacija, ki se bori proti neenakosti med revnimi in bogatimi, se je od leta 2020 približno 573 ljudi pridružilo milijarderjem, s čimer se je njihovo skupno število po vsem svetu povečalo na 2.668. To pomeni, da je med pandemijo približno vsakih 30 ur nekdo postal milijarder.
Poročilo, ki temelji na Forbesovih podatkih, obravnava porast neenakosti med revnimi in bogatimi v zadnjih dveh letih in je časovno sovpadlo z začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu v Švici, na katerem so se srečujevali najbogatejši ljudje in svetovni voditelji.
Skupna neto vrednost milijarderjev se je med pandemijo povečala za 3.500 milijard evrov – za kar 42 odstotkov – na 11,8 bilijona evrov. Levji delež gre pripisati ogromnemu dobičku na delniških trgih, k čemur so pripomogle vlade, ki so denar namenile gospodarstvu, da bi ublažile finančni udarec koronavirusa. Skok se je zgodil predvsem v prvem letu pandemije. Nato se je krivulja umirila in od takrat nekoliko upadla, je dejal Max Lawson, vodja politike neenakosti pri Oxfamu.
Hkrati bi covid-19, vedno večja neenakost in naraščajoče cene hrane letos lahko v skrajno revščino pahnili kar 263 milijonov ljudi, kar bi ustavilo desetletja napredka, piše v poročilu, objavljenem pretekli mesec. “Tako dramatične rasti revščine in rasti bogastva v istem trenutku v zgodovini še nisem videl,” je dejal Lawson. “To bo prizadelo veliko ljudi.”
Potrošniki po vsem svetu se spopadajo z naraščajočimi stroški energije in hrane, korporacije v teh panogah in njihovi voditelji pa imajo koristi od dviga cen, piše v poročilu. Milijarderji v živilskem in kmetijskem sektorju so v zadnjih dveh letih po uskladitvi z inflacijo zaznali rast premoženja za 357 milijard evrov, za kar 45 odstotkov. Od leta 2020 je v tej panogi 62 novih milijarderjev.
Medtem je neto vrednost njihovih kolegov v sektorju nafte, plina in premoga od leta 2020 poskočila za 49 milijard evrov ali 24 odstotkov, po uskladitvi z inflacijo. V farmacevtski industriji, ki je bila v ospredju boja proti covidu-19 in prejemnica milijardnih javnih sredstev, je 40 novih milijarderjev. Tehnološki sektor je že v preteklosti ustvaril številne milijarderje, vključno s sedmimi od desetih najbogatejših ljudi na svetu, kot so Elon Musk iz Tesle, Jeff Bezos iz Amazona in Bill Gates iz Microsofta. Ti so v zadnjih dveh letih po uskladitvi z inflacijo povečali svoje bogastvo za 407 milijard evrov – na kar 873 milijard evrov.
Da bi preprečili hitro rast neenakosti in pomagali tistim, ki se spopadajo z dvigom cen, Oxfam spodbuja vlade, naj obdavčijo bogate in korporacije. Predlaga začasni 90-odstotni davek na presežni dobiček podjetij, pa tudi enkratni davek na premoženje milijarderjev.
Skupina predlaga tudi stalni davek na premoženje superbogatih. Predlaga dvoodstotni davek na premoženje, večje od pet milijonov dolarjev (4,67 milijona evrov), ki se dvigne na pet odstotkov za neto vrednost nad eno milijardo dolarjev (934 milijonov evrov). S tem bi se v državne blagajne po svetu nateklo več kot dva tisoč milijard evrov.
Vendar mnoge vlade niso sprejele davkov na premoženje. Prizadevanja za obdavčitev neto premoženja najbogatejših Američanov v zadnjih letih v kongresu niso uspela.
Avtorica: Tami Luhby/CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje