Dodana vrednost v predelovalni industriji se je v drugem četrtletju okrepila za 2,9 odstotka. To je spodbuden podatek po tem, ko je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) nedavno opozorila, da je v tem istem četrtletju poraba elektrike upadla za 14 odstotkov. Podatki sistemskega operaterja Elesa kažejo, da se je poraba elektrike zmanjšala predvsem v največjih energetsko intenzivnih podjetjih. V tretjem četrtletju pa se kaže precej bolj črna slika: knjiga naročil se polni počasneje, mnoga podjetja so ohromile še nedavne poplave.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pred kratkim opozorila, da se je junija poraba v predelovalnih dejavnostih v primerjavi z lani zmanjšala za petino in da je bila tudi za desetino manjša kot v letu 2020, kar je po njihovem “brez primere v zgodovini”.
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) za celotno prvo polletje, prikazani spodaj, potrjujejo, da je poraba glede na lani znatno padla. Skupna poraba proizvodnih in storitvenih podjetij je primerljiva s tisto v letu 2020, ko je zaradi začetka epidemije covida in vladnih ukrepov za njegovo zajezitev del gospodarstva zastal. V predelovalni industriji pa je letos poraba precej manjša kot pred tremi leti.
Velik upad pri največjih industrialcih
Operater prenosnega omrežja Eles odjemalce deli na dve skupini.
V prvi so neposredni odjemalci, ki so večinoma veliki industrijski porabniki, v drugi pa distribucijska podjetja, ki skrbijo za oskrbo ostalih podjetij in gospodinjstev.
Njihovi podatki kažejo, da se večina letošnjega upada nanaša na neposredne odjemalce, ki so v prvem polletju porabili za kar 34 odstotkov manj električne energije. Distribucija je odjem zmanjšala za 7,6 odstotka, pri čemer je večji upad pri podjetjih kot pri gospodinjstvih.
"Gospodinjski odjemalci so porabili štiri odstotke manj električne energije, medtem ko so ostali odjemalci, priključeni na distribucijsko omrežje, torej industrija, mali poslovni odjemalci in drugi, porabili okvirno sedem odstotkov manj električne energije," pravijo na Elesu.
Srdjan Živulović/
Analiza podatkov Elesa za prvo polletje kaže, da se je največji padec porabe zgodil v nekaj velikih energetsko intenzivnih podjetjih, ki so priklopljena neposredno na prenosno omrežje in so porabo zmanjšala kar za tretjino.
V katerih podjetjih se zmanjšuje poraba?
Eles ima podrobnejše podatke le za odjemalce, priklopljene na prenosno omrežje. Večinoma gre za industrijo, pravijo na Elesu, izjema so le energetske napajalne postaje Slovenskih železnic na lokaciji Divače in Dekanov, katerih poraba pa se z leti bistveno ne spreminja.
Podatki kažejo, da se je v prvem polletju v primerjavi z lani najbolj zmanjšal odjem Taluma, ki je v lasti Elesa.
Učinek Taluma
Kidričevsko podjetje je, spomnimo, že lani ob polletju zaradi visokih cen električne energije začelo zmanjševati proizvodnjo primarnega aluminija, ki je energetsko zelo intenziven proces. Aluminija se iz rude oziroma glinice ne da narediti drugače kot s procesom elektrolize, v katerem se porabi veliko električne energije. V Talumu sicer pravijo, da so bili med 10 odstotki najbolj uspešnih evropskih proizvajalcev po specifični porabi elektrike na tono proizvedenega elektroliznega aluminija.
A v času energetske krize so najprej zmanjšali proizvodnjo, letos spomladi pa dokončno prenehali to dejavnost in se osredotočili na predelavo aluminija. Podjetje je imelo lani 50 peči, proti koncu junija so njihovo število zmanjšali na 30, marca letos pa nato ugasnili zadnjih 11. Kot smo pisali, so v podjetju vse naprave konzervirali, tako da jih bo v prihodnje vsaj še polovico mogoče ponovno zagnati. Po zaprtju proizvodnje je brez dela ostalo 120 delavcev, 69 delavcem pa so ponudili delo v drugih podjetjih skupine.
Kot izhaja s spodnjega grafa, so lani v prvem v Talumu polletju porabili 214, letos pa le še 59 gigavatnih ur (GWh) elektrike. Če je še leta 2018 Talum predstavljal med osem in deset odstotkov celotne porabe, je bil aprila letos ta delež le še 0,5 odstotka, pravijo na Elesu.
Nekonkurenčna energetsko intenzivna podjetja
Na zgornjem grafu pa se vidi, da je poraba padla tudi pri vseh drugih velikih porabnikih in distribucijah. Drugo največje zmanjšanje je beležil ruški proizvajalec abrazivov Imerys, ki je porabo zmanjšal za 59,6 odstotka, tretje pa SIJ Acroni (skupaj z zaprtim distribucijskim sistemom Jesenice) s 23,5-odstotnim zmanjšanjem.
Javnosti precej neznano podjetje Imerys smo vprašali o razlogih za upad porabe, a nam niso odgovorili. Gre za podjetje v avstrijski lasti, ki se ukvarja s proizvodnjo abrazivov oziroma brusilnih snovi in ima okoli 70 zaposlenih. Istoimenska obvladujoča družba v poslovnih poročilih poroča, da je v segmentu abrazivov v prvem polletju beležilo 12,3-odstotni upad prihodkov v primerjavi z lanskim letom, in sicer s 743 na 647 milijonov evrov. Pripisujejo ga umirjanju povpraševanja in zmanjševanju zalog pri njihovih evropskih kupcih ter vdoru cenejše azijske konkurence. V Sloveniji sicer Imerys ustvari le del prihodkov v tem segmentu, saj je imelo ruško podjetje leta 2021 30,5 milijona evrov prihodkov.
O težavah Acronija pa smo na N1 v zadnjem letu večkrat pisali. Jeklarsko podjetje je septembra lani zaradi visokih cen elektrike zmanjšalo obseg proizvodnje za 40 odstotkov, nazaj na polni obseg pa se je vrnilo šele aprila letos. Kot so nam povedali pred kratkim, pa so kasneje proizvodnjo zmanjšali zaradi upada naročil. "Visoka inflacija v evropskem gospodarstvu, višje obrestne mere in dražje financiranje povečujejo likvidnostna tveganja in s tem prelaganje nakupnih odločitev," so povedali za N1.
V prihodnjih mesecih je v SIJ pričakovati dodatno zmanjšanje, saj zaradi okvare motorja enega od ključnih strojev načrtujejo trimesečno zmanjšanje proizvodnje. Kot smo pisali, so proizvodni delavci od okvare dalje na čakanju ali na dopustu.
Dražje financiranje, upad naročil in zdaj poplave
Po napovedi Banke Slovenije bodo upadanje izvoznih naročil in zaostreni pogoji financiranja tudi v prihodnjih mesecih oteževali razmere v industriji.
Te pa so povsem novo dimenzijo dobile pred slabima dvema tednoma, ko so našo državo prizadele obsežne poplave. Škodni dogodki so bili prijavljeni v dveh tretjinah slovenskih občin (skupaj več kot 140 občin), najhuje pa je bilo na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, v okolici Kamnika. Po prvih podatkih zbornic je bilo prizadetih več kot tisoč podjetij.
Kako velik bo vpliv na gospodarsko aktivnost, za zdaj še ni jasno, saj marsikatero podjetje še odstranjuje mulj in naplavine, škoda še ni ocenjena, še manj je jasno, kdaj bodo podjetja spet lahko poslovala v polnem obsegu.
Na Banki Slovenije sicer dodajajo, da lahko investicije in zasebna potrošnja, usmerjena v nadomestitev poškodovanega nefinančnega premoženja, tudi pozitivno vplivajo na tekočo gospodarsko aktivnost (predvsem v trgovini in gradbeništvu).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje