Poplave bodo imele vpliv na gospodarska gibanja, a ne nujno enoznačnega, ocenjuje Banka Slovenije. Medtem ko so v nekaterih podjetjih povzročile škodo in ustavitev proizvodnje, bodo obnovitvena dela pozitivno prispevala k rasti investicij in potrošnje. Centralna banka na podlagi do zdaj znanih podatkov napoveduje, da bo slovenski BDP v tretjem četrtletju stagniral, poplave pa bi lahko letošnjo spremembo BDP zmanjšale za največ pol odstotne točke.
Z vremenskimi ujmami, ki so v poletnih mesecih prizadele velik del Slovenije, se je negotovost glede gospodarskih gibanj v nadaljevanju leta povečala, pravijo. Modeli pa za zdaj – ob sicer razmeroma majhnem naboru vhodnih podatkov – kažejo na stagnacijo BDP v tretjem četrtletju.
V centralni banki sicer poudarjajo, da bodo podrobnejše ocene učinkov možne šele v prihodnjih mesecih, po ovrednotenju škode in sprejemu ukrepov za njeno odpravo.
Prizadeta podjetja ustvarijo odstotek BDP
Poplave so prišle v času, ko so nižja poraba elektrike in poročila podjetij o zmanjševanju naročil že nakazovala, da prihaja ohlajanje v predelovalni industriji. Gre za najbolj izvozno usmerjen del slovenskega gospodarstva, ki ustvari velik del dodane vrednosti države.
A na drugi strani je – kot v poročilu zdaj poudarja tudi BS – jasno, da vpliv na gospodarsko aktivnost ne bo nujno enoznačen, saj so po eni strani podjetja in gospodinjstva utrpela hudo škodo, po drugi strani pa bo obnova povečala investicije in potrošnjo, kar krepi BDP.
BS v septembrskem poročilu ugotavlja, da prizadeta podjetja pomenijo razmeroma majhen delež celotnega slovenskega gospodarstva in domačih proizvodnih verig. Njihov prispevek k celotni dodani vrednosti slovenskega gospodarstva je okoli en odstotek.
Na podlagi tega sklepajo, da bo padec skupne dodane vrednosti “omejen”.
V tretjem četrtletju verjetno stagnacija
V drugem četrtletju smo imeli v Sloveniji 1,4-odstotno četrtletno in medletno rast. Rast so poleg ugodnega zunanjetrgovinskega presežka poganjale gradbene investicije, presenetljivo visoko rast dodane vrednosti so izkazale tudi predelovalne dejavnosti, piše BS.
Nekaj kazalnikov kaže, da so gibanja še vedno razmeroma ugodna. “Julijska prodaja avtomobilov je ostala opazno višja kot pred letom, dober je bil začetek glavne turistične sezone, v območju rasti pa je bila v poletnih mesecih še vedno tudi realna vrednost kartičnih plačil,” našteva BS. Na drugi strani pa vrednost davčno potrjenih računov, prevoženi kilometri tovornih vozil na avtocestah in realni prihodek v trgovini na drobno, ki so bili vsi nižji kot lani, kažejo na umirjanje.
Dodatno aktivnost v nekaterih dejavnostih omejujejo tudi posledice nedavnih vremenskih ujm, medtem ko bodo obnovitvena dela pozitivno prispevala k rasti investicij in potrošnje.
Na BS sicer opozarjajo, da je nabor podatkov majhen, ti, ki jih imajo, pa kažejo, da bo v tretjem četrtletju slovensko gospodarstvo stagniralo.
Pri tem v centralni banki opozarjajo, da napovedi rasti BDP za večino trgovinskih partneric Slovenije ostajajo pod dolgoletnimi povprečji, s tem pa tudi obeti za rast tujega povpraševanja po slovenskih proizvodih in storitvah, zlasti zaradi pričakovanega krčenja proizvodnje v nemški predelovalni industriji.
Facebook
Eden bolj prizadetih je preboldski proizvajalec panelov za sončne elektrarne Bisol, kjer je ujma prizadela vso proizvodnjo in skladišča (na fotografiji stanje po poplavah). Te dni okoli 200 zaposlenih še vedno čisti poplavljeno, del proizvodnje pa bodo zagnali v dveh tednih.
‘Omejen’ vpliv na BDP
Dolgoročnejše gospodarske posledice vremenskih ujm v Sloveniji bodo, kot piše BS, odvisne od hitrosti ponovnega zagona prekinjene proizvodnje in prihajajočih investicij, povezanih z obnovo. Ocena dolgoročnejšega učinka na BDP bo možna, ko bodo znani ocena škode in vladni ukrepi.
So pa na BS izvedli stresni test s scenarijem, ki predvideva trimesečno popolno zaustavitev proizvodnih procesov v najbolj prizadetih podjetjih in nezmožnost nadomestitve izpada prek partnerskih podjetij. Po tem scenariju bi bil letos BDP nižji za pol odstotne točke.
“Ob dejstvu, da so nekatera izmed prizadetih podjetij do zdaj že začela postopke za ponovni zagon proizvodnje, je to pričakovana zgornja meja učinka na rast BDP. Prav tako ocena predstavlja zgolj vpliv izpada proizvodnje podjetij ter ne vključuje vladnih ukrepov za podporo gospodarstvu in blaženje posledic vremenskih ujm, kot tudi ne investicijske aktivnosti, ki takšnemu dogodku sledi. Ocena ne zajema niti vpliva učinka obnove poškodovanega premoženja gospodinjstev. Tovrstne ocene bodo mogoče šele po ovrednotenju škode in sprejemu ukrepov za njihovo odpravo,” pišejo v poročilu.
Vpliv poplav na gospodarstvi Japonske in Nemčije
Kot še navajajo v septembrski objavi, je posredna škoda lahko tudi v obliki povišane negotovosti, upada zaupanja potrošnikov ter domačih in tujih vlagateljev. Kljub temu empirični izsledki po navedbah BS kažejo, da neto učinek vremenskih ujm na rast BDP v daljšem obdobju ni nujno negativen, saj obnovitveni postopki ob prilivih finančne pomoči pozitivno vplivajo na investicije in potrošnjo.
Pri tem navajajo primer Nemčije. “Posledice poplav, ki so julija 2021 prizadele Nemčijo in povzročile 29-milijardno škodo, so bile po prvih ocenah nemške centralne banke z makroekonomskega vidika razmeroma obvladljive. Podobno velja tudi za poplave, s katerimi so se soočili leta 2002 in 2013. V poplavnem letu te na rast BDP niso vplivale, v naslednjih letih pa so jo pospeševale. Hitrejša rast je bila deloma posledica pozitivnih ekonomskih učinkov obnove infrastrukture in poškodovanega nefinančnega kapitala,” piše v poročilu BS.
Dodajajo, da razmeroma majhen vpliv na gospodarsko aktivnost potrjuje tudi analiza japonskih poplav, ki ugotavlja, da je v poplavnem letu rast nekoliko nižja. “Glede na empirične izsledke se škoda v višini 0,2 odstotka BDP odrazi v 0,04 odstotne točke nižji gospodarski rasti v tekočem letu, v naslednjih letih pa je učinek na rast statistično neznačilen.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje