Del slovenske industrije izgublja sapo, že več mesecev opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije. Ekonomski kazalci kažejo, da je predvsem v predelovalni industriji na obzorju ohlajanje. Na GZS kot eno bolj problematičnih izpostavljajo lesno panogo, a tudi tu podjetja niso v enakem položaju. "Tista, ki proizvajajo montažne hiše ali izdelke za gradbeno panogo, denimo opažne plošče, že močno čutijo upad naročil. Razlog je v zmanjševanju gradbene aktivnosti, predvsem v Nemčiji, po dvigu obrestnih mer. Pri takih obrestnih merah novih naložb ni," je dejal Iztok Bizjak iz pohištvenega podjetja Gonzaga-pro. "Tudi proizvajalci pohištva za dom že zaznavajo upad povpraševanja. Tisti, ki delamo za večje objekte, pa še ne, saj se ti projekti načrtujejo veliko vnaprej in zdaj zaključujemo že pred leti začete naložbe."
Industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila maja na letni ravni manjša za 4,9 odstotka, kažejo podatki Eurostata.
Predelovalna industrija je po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v zadnjih osmih mesecih beležila dvoodstoten padec, medtem ko je v istem obdobju proizvodnja v Evropski uniji (EU) prav za toliko porasla, je prejšnji teden na novinarski konferenci gospodarstvenikov dejal predsednik GZS Tibor Šimonka. Poudaril je, da je v nekaterih panogah, ki so bile bolj prizadete zaradi slabega reševanja energetske krize – to so predvsem industrija kemijskih proizvodov, lesna industrija, papirna, steklarska, kovinska, gumarska, cementna industrija –, padec v osmih mesecih 20-odstoten.
Minuli teden je statistični urad objavil tudi podatke o porabi električne energije, ki so dober kazalnik gibanja proizvodne aktivnosti. V predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo skoraj polovico porabljene količine energije v gospodarstvu, je bila junijska poraba medletno nižja za petino, v drugem četrtletju pa za 14 odstotkov. Poraba v drugem četrtletju je bila podobna kot v istem obdobju leta 2020, torej v treh mesecih po razglasitvi epidemije.
“Tako visokega upada porabljene količine energije ne moremo pripisati več peščici večjih porabnikov,” so opozorili na GZS in dodali, da gre za upad “brez primere v zgodovini”.
Učinek Taluma
Poudarimo, da je letos v prvem četrtletju Talum ustavil proizvodnjo primarnega aluminija, kar je verjetno prispevalo k upadu porabe elektrike. Talum je bil namreč dolga leta največji porabnik električne energije pri nas. Na Elesu so nam podatke o tem, kolikšen je vpliv, obljubili za danes.
A tudi po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je junijski 16-odstotni skupni padec porabe električne energije v glavnem posledica nižje industrijske porabe, predvsem energetsko intenzivnega dela industrije.
Ob kritikah GZS, da zaradi slabo izvedene regulacije cen električne energije slovensko gospodarstvo letos ni konkurenčno, pa morda ni nepomemben podatek Umarja, da v naših glavnih trgovinskih partnericah padec porabe ni tako drastičen. V Avstriji je bila junija poraba za trinajst odstotkov manjša kot junija lani, v Italiji za sedem, na Hrvaškem za šest, v Franciji za pet, v Nemčiji pa za dva odstotka.
Razmere se lahko zaostrijo jeseni
V NLB, ki je pomemben financer slovenskih podjetij, so za N1 ocenili, da je knjiga naročil v slovenskem gospodarstvu še vedno relativno polna, kar v banki pripisujejo predvsem fleksibilnosti in razpršenosti slovenskega gospodarstva, opažajo pa, da so podjetja bolj zadržana pri odločitvah za dolgoročne naložbe.
Po njihovem mnenju pa se lahko razmere jeseni zaostrijo.
V Slovenski industriji jekla (SIJ) so nam povedali, da so proizvodne zmogljivosti zaradi zmanjšanja naročil že zdaj slabše zasedene, poraba elektrike in zemeljskega plina pa manjša kot v primerljivem obdobju lani. "Visoka inflacija v evropskem gospodarstvu, višje obrestne mere in dražje financiranje povečujejo likvidnostna tveganja in s tem prelaganje nakupnih odločitev."
Na proizvodnjo jeklarske skupine bo verjetno močno vplivala predvidoma trimesečna ustavitev pomembnega dela proizvodnje v SIJ Acroni zaradi okvare motorja enega od ključnih strojev. Kot smo pisali, so proizvodni delavci od prejšnjega tedna dalje na čakanju ali na dopustu.
Še ena večja industrijska družba, Cinkarna Celje, je v prvem letošnjem četrtletju realizirala za četrtino manjšo prodajo kot v istem obdobju lanskega leta. Na upad prihodkov s 66 na 50 milijonov evrov so vplivale nižje povprečne cene pigmenta titanovega dioksida, a tudi manjše količine. V podjetju so zaznali upočasnjevanje povpraševanja zaradi vplivov inflacije.
"Evropski trg pigmenta tako ostaja oslabljen vsaj do konca letošnjega leta, deloma zaradi uvoza cenejšega kitajskega uvoza, deloma zaradi visokih ravni neporabljenih zalog," so v Cinkarni navedli v četrtletnem poročilu in dodali, da je povpraševanje po pigmentih šibkejše tudi v Severni Ameriki, kjer upočasnjen stanovanjski trg ovira povpraševanje po barvah in premazih. Rezultate za drugo četrtletje objavijo konec avgusta.
V težavah tisti, ki so vezani na gradbeništvo
Kot omenjeno, po oceni GZS junijski podatki o padcu porabe elektrike kažejo, da krčenje ni več omejeno le na peščico večjih porabnikov. V pohištveni industriji in industriji kovinskih izdelkov naj bi se že obrnil tudi trend pri zaposlenosti, ki je sicer na nivoju celotnega gospodarstva še vedno rekordno visoka.
"Z nekaj svetlimi izjemami je padec naročil res tukaj," je za N1 povedal Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na GZS. "Tudi statistika nedvoumno kaže, da imamo v dejavnosti obdelave in predelave lesa dvanajstodstotni padec, pri proizvodnji pohištva pa enajstodstotnega. Ta statistika je finančen del, ki že upošteva inflacijo. Če bi pogledali kose in tone, bi padec bil še bistveno večji in hitro bi lahko bili na dvajsetih odstotkih."
"Podjetja v lesni industriji niso v enakem položaju," pa je o stanju v panogi povedal Iztok Bizjak iz pohištvenega podjetja Gonzaga-pro, ki proizvaja pohištvo za pisarne, hotele, domove za upokojence, vrtce in šole.
"Tista, ki proizvajajo montažne hiše ali izdelke za gradbeno panogo, denimo opažne plošče, že močno čutijo upad naročil. Razlog je v zmanjševanju gradbene aktivnosti, predvsem v Nemčiji, po dvigu obrestnih mer. Pri takih obrestnih merah novih naložb ni. Tudi proizvajalci pohištva za dom že zaznavajo upad povpraševanja, tisti, ki delamo za večje objekte, pa še ne, saj se ti projekti načrtujejo veliko vnaprej in zdaj zaključujemo že pred leti začete naložbe. Danes delamo to, kar se je projektiralo pred dvema letoma. Enak zamik je bil tudi v prejšnji krizi."
"Pozna se rahel upad izvoza, ki ga uspešno nadomeščamo z domačim trgom," je pojasnil vodja strategije pri žirovskem proizvajalcu oken M Sora Aleš Ugovšek. Letošnja rast je primerljiva s tisto pred pandemijo. To pomeni, da proizvodne kapacitete niso polne za naslednjih 5 do 6 mesecev, ampak za 2 do 3 mesece, je dejal.
Tudi družba Stilles, ki razvija in proizvaja opremo za hotele ter pohištvene komponente za industrijo avtodomov, ima proizvodne kapacitete zapolnjene do februarja 2024. "Padec povpraševanja pa čutimo predvsem v manjšem obsegu razpisov za nove projekte. Dokončno sodbo o trendu bomo lahko podali po končani poletni turistični sezoni," je ocenil predsednik uprave Stilles Rok Barbič.
Kot glavni razlog za padec povpraševanja je izpostavil višje obrestne mere, ki so po njegovih besedah prispevale k znižanju obsega novogradenj v hotele. "Poleg tega pri prenovah investitorji spreminjajo preferenco – večji je pritisk na cene, odločajo se za cenejše materiale, krajši so roki izvedb. Vse to seveda negativno vpliva na naš rezultat poslovanja," je dodal Barbič in pojasnil, da kakšnega zmanjševanja števila zaposlenih ne načrtujejo.
Za komentar razmer smo vprašali tudi podjetje Marles, a nam zaradi dopustov odgovorov niso mogli zagotoviti. Direktor Marles hiš Matej Vukmanič je v začetku julija za Večer dejal, da imajo 20- do 30-odstoten padec povpraševanja. Tudi v Alplesu nam zaradi dopustov niso zagotovili sogovornika, medtem ko nam iz LIP Bohinj niso odgovorili.
Čakanje na delo kot amortizer
Ob padcu naročil si podjetja že dlje časa prizadevajo, da bi država ponovno uvedla subvencije za čakanje na delo, ki bi jim dale potrebno fleksibilnost pri uravnavanju količine proizvodnje in števila zaposlenih ter preprečile odpuščanja.
Igor Milavec meni, da Slovenija tu nima primerne sistematične ureditve, kot naj bi to veljalo za naše konkurenčne države: "Ministrstvo za delo smo eno leto prepričevali, da je to nuja, pa nam ni uspelo. Če se naročila zmanjšajo za 20 odstotkov, je jasno, da del zaposlenih nima kaj delati in bi potrebovali instrument čakanja na delo. Podjetja so tako obstala s padcem naročil in z vsemi zaposlenimi, kar jim je zmanjšalo konkurenčnost. Nekaj časa so to pokrivali z dvigom cen, na dolgi rok pa je to čedalje težje."
Težave Nemčije, naše težave
V nemški industriji je ob statističnih podatkih o upadanju novih naročil in proizvodnje čutiti veliko pesimizma. Mednarodni denarni sklad (IMF) je pravkar poslabšal napovedi in največjemu evrskemu gospodarstvu za letos napoveduje 0,3-odstotni upad BDP. Na nemško gospodarstvo pa je vezana močna dobaviteljska baza podjetij iz srednje in vzhodne Evrope, tudi slovenskih, ki bodo težave Nemcev verjetno občutila v obliki nadaljnjega padca naročil.
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je prejšnji teden dejal, da nemško industrijo v prihodnjih petih letih čaka zahtevno obdobje zelene in digitalne preobrazbe. Habeck si prizadeva za izdatno subvencioniranje podjetij, v nasprotnem primeru državi po njegovi oceni grozi krčenje industrijske baze. Preobrazba bo verjetno tveganje – ali pa priložnost – za marsikatero slovensko podjetje, ki si bo moralo (znova) izboriti položaj v dobavnih verigah.
Tudi ukrepi denarne politike bi se lahko v prihodnjih mesecih še zaostrili. Evropska centralna banka (ECB) se pri vprašanju, ali naj nadaljuje dvige obrestnih mer in s tem dodatno zaostri pogoje financiranja za gospodarstvo, osredotoča na podatka o še vedno visoki osrednji inflaciji ter zaposlenosti. "Gospodarsko ohlajanje evrskega območja se še ne odraža na trgu dela, kar predstavlja osrednje tveganje, da bo osnovna inflacija dlje časa vztrajala na višjih ravneh,” je v petek dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Za zdaj naj bi bili v ECB odprti tako za nov dvig v septembru kot tudi premor, odločitev pa bo odvisna od gibanja gospodarskih kazalcev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!