V zadevi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) so na celjskem sodišču zaslišali članico pogajalske skupine z Alstomom Zlatko Zorko. Kot je dejala, je bila zelo vpeta v pogajanja glede gradnje Teša 6, ki so potekala na sedežu Teša. Zatrdila je, da nihče ni vplival na člane pogajalske skupine glede izbora izvajalca del. Sicer se Zorko veliko zadev glede Teša 6 danes ni mogla spomniti, saj so se o gradnji bloka začeli pogovarjati leta 2003.
Zlatka Zorko je tudi pojasnila, da je Teš zastopalo 10 pogajalcev, prav toliko tudi Alstom. Če se niso mogli poenotiti glede določenih vprašanj, so se pogajali. Po njenih besedah so sredstva za gradnjo Teša 6 zagotovili Teš, Holding Slovenske elektrarne in Evropska investicijska banka, ki je elektrarni odobrila posojilo v višini 550 milijonov evrov.
Na vprašanje obrambe obtoženih, zakaj v ceno gradnje bloka 6 ni bila vključena tudi montaža, je Zorko dejala, da pri sklenitvi pogodbe o gradnji šestega bloka ni bila znana cena montaže, prav tako pa niso bili znani niti izvajalci montažnih del. Sicer se Zorko veliko zadev glede Teša 6 danes ni mogla spomniti, saj so se o gradnji bloka začeli pogovarjati leta 2003.
Kot je poročal časnik Večer, je sodni senat na prejšnji obravnavi zaslišal tudi vodjo posebnega odbora za aktivni nadzor investicije bloka 6 Dejana Besednjaka, ki je povedal, da je eskalacijska klavzula bistveno vplivala na vrednost projekta Teš 6. Pri tem se mu je zdelo čudno, da je rezervacijska pogodba, podpisana leta 2007, vsebovala le šest klavzul, maja 2008 pa se je v celoti spremenila in zajela praktično vse.
“Eskalirali so se celo že vplačani zneski in profitna marža Alstoma. Pa surovine, kar je za take posle neobičajno. Še nikjer nisem videl eskalacije, ki bi zavarovala profitno maržo. Obenem je bila eskalacijska klavzula napisana tako zapleteno, da je na prvi pogled ni znal nihče razločiti, je pa bistveno vplivala na podražitev projekta. Investitor Teš je zameglil sliko, kakšna je dejanska vrednost pogodbe,” je dejal Besednjak. Takrat je še izpostavil, da je bila junija 2008 podpisana pogodba za dobavo glavne opreme, ki je stvari “zacementirala” in odprla pot nekontrolirani rasti projekta. “Odprla je pot Alstomu, da je lahko prosto spreminjal vrednost pogodbe,” je še dejal Besednjak.
Obtožnica nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku in soobtoženim sicer očita sporno nabavo merilne tehnike in opravljanje nepotrebnih meritev za peti blok Teša. Poleg tega jim očita zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za obnovo kotla petega bloka Teša in gradnjo šestega bloka. Vsi obtoženi so doslej krivdo zanikali, priznal jo je le pravni naslednik Alstoma, ameriško podjetje General Electric, ki je s Tešem ob tem sklenilo dogovor o poravnavi. Sodišče je nato na oktobrskem naroku ameriškemu velikanu naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni, ki jo bo prejel državni proračun, in plačilo sodnih stroškov v višini 50.000 evrov.
Z zlorabo položaja je General Electric na račun Teša pridobil 261 milijonov evrov premoženjske koristi, česar pa ne bo vrnil. V skladu z dogovorom o poravnavi je moral Tešu leta 2021 izplačati 138,7 milijona evrov, poleg tega bo prispeval še 110 milijonov evrov za servisne storitve ter 12 milijonov evrov v povračilu drugih stroškov in prihrankov. Servisne storitve bodo potekale do leta 2029 oziroma leta 2030.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!