V vodstvu Vzajemne pravijo, da jih je vlada z omejitvijo premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja potisnila ob steno, zato razmišljajo o vsem, tudi o prekinitvi zavarovalnih pogodb. Pa zavarovalnica to lahko naredi?
Potem ko je vlada z uredbo preprečila visok dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so se tri zavarovalnice, ki izvajajo to zavarovanje, odzvale ostro. Najbolj pa Vzajemna, pri kateri je dopolnilno zavarovanih največ, 757.522 oseb ali približno toliko kot pri Generaliju in Triglavu Zdravje skupaj. Vodstvo Vzajemne je vložilo tožbo proti uredbi, razmišlja pa celo o prekinitvi zavarovalnih pogodb. Pa ima to možnost?
Juhart: Možnosti za prekinitev pogodb ni
V Vzajemni ne razkrivajo, kako bi se prekinitev pogodb lotili, priznavajo pa, da je to kompleksen in zapleten pravni problem, kot se je izrazil predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln.
V zakonu o zavarovalništvu pravne podlage za prekinitev ni, meni Gorazd Čibej, direktor agencije za zavarovalni nadzor, ki regulira slovenski zavarovalniški trg.
Ob tem so na agenciji poudarili, da niso pristojni za presojo, ali možnost za prekinitev pogodb morda obstaja na podlagi obligacijskega prava, torej pravnega področja, ki ureja (pogodbene) obveznosti med različnimi subjekti.
“V teoriji bi Vzajemna lahko prekinitev poskusila doseči s tožbami, a uspeh tožb je malo verjeten,” pravi strokovnjak za civilno in gospodarsko pravo, profesor na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart.
Vlada je v uredbi, s katero je omejila višino premije, določila tudi, da zavarovalnice kljub omejitvi ne smejo prenehati izvajati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter odkloniti sprejema v dopolnilno zdravstveno zavarovanje in sklenitve pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju z novimi zavarovanci.
“Prekinitve pogodb bi bile v nasprotju s to določbo,” pravi Juhart, “pa tudi če bi zavarovalnice dosegle prekinitev, jim ta določba nalaga, da bi morale takoj sprejeti zavarovance nazaj.”
“Po mojem mnenju možnosti za prekinitev pogodbe ni,” povzema pravnik.
Vzajemna v likvidacijo?
Tri zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so prepričane, da bi morala mesečna premija znašati okoli 45 evrov. Še preden so lahko znesek zvišale, pa ga je vlada omejila na največ 35,67 evra.
Dokler bodo izvajale dopolnilno zavarovanje in dokler bo veljala uredba, bodo torej zavarovalnice na tem zavarovanju delale izgubo.
V četrtek bo sicer državni zbor začel obravnavati predlog zakona, ki naj bi dopolnilno zavarovanje ukinil s prvim septembrom. Namesto dopolnilnega zavarovanja bo zavod za zdravstveno zavarovanje vsakemu zavezancu vsak mesec iz neto plače oziroma pokojnine trgal 35 evrov, predvideva predlog.
Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, so poslanke in poslance že večkrat pozvale, naj dopolnilno zavarovanje ukinejo čim prej.
Mikeln je prejšnji teden opozoril, da Vzajemni zaradi omejitve premije grozi likvidacija. Izguba, ki jo ustvarja na dopolnilnem zavarovanju, namreč načenja njihovo kapitalsko ustreznost, je pojasnil. Trenutno je Vzajemnina kapitalska ustreznost nekaj nad 180 odstotkov, če pade na 100 odstotkov, pa bo agencija za zavarovalni nadzor sprožila likvidacijo, je dejal.
Kdaj bi se to zgodilo, po njegovem ni mogoče napovedati. Zaradi programa za skrajševanje čakalnih vrst vlada financira vse opravljene zdravstvene storitve, zato število opravljenih storitev iz meseca v mesec nepredvidljivo niha, je opozoril.
Kljub temu pa v Vzajemni ocenjujejo, da bodo letošnje leto zaključili s 33 milijoni evrov izgube. “Bila bi seveda še za 22 milijonov evrov višja, če ne bi porabili rezervacij, ki smo jih ustvarili med epidemijo,” je povedal predsednik uprave zavarovalnice.
“Prekiniti tisto, kar te ubija?”
O prekinitvi zavarovalnih pogodb razmišljajo, saj so, kot je pojasnil Mikeln, “potisnjeni ob steno” in tako razmišljajo o vseh scenarijih. “Vprašanje je, ali prekiniti tisto, kar te ubija, ali ne ukrepati,” je pojasnil in vprašal, “v katerem primeru bi uprava naredila napako?”
Na vprašanje, kdaj bi lahko prekinili pogodbe, še ni mogoče odgovoriti, je povedal, a zagotovil, da se prekinitev pogodb zagotovo ne bi zgodila čez noč.
“Ne znam pa si niti predstavljati, kaj bi v našem zdravstvenem sistemu pomenilo, če bi naenkrat polovica prebivalstva ostala brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,” je dodal.
Dopolnilno zavarovanje je v Sloveniji urejeno tako, da ga posamezna zavarovalnica ne more izvajati bistveno drugače kot drugi dve. Vseeno pa je Vzajemna trenutno v drugačnem položaju kot Generali in Triglav Zdravje. Ti sta namreč v lasti večjih podjetij, nizozemskega Generali holdinga oziroma Skupine Triglav, ki bi lahko pokrili njune morebitne izgube. Lastniki Vzajemne pa so njeni zavarovanci, ki bi torej v vsakem primeru nosili breme višjih stroškov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje