Skupščina NLB bo za dividende za zdaj namenila 55 milijonov evrov oziroma 2,75 evra bruto na delnico. Do konca leta naj bi delničarji odločili o izplačilu še za 55 milijonov evrov dividend. Nova nadzornica je postala tudi Cvetka Selšek.
Skupščina NLB je sklenila od 515,46 milijona evrov bilančnega dobička NLB za lani za dividende nameniti 55 milijonov evrov oz. 2,75 evra bruto na delnico. Dividende bodo izplačane 27. junija.
Preostanek bilančnega dobička NLB, ki ni šel za izplačilo prvega dela dividend, v višini 460,46 milijona evrov tako ostaja nerazporejen. O drugem izplačilu dividend naj bi delničarji odločali na skupščini proti koncu leta, po besedah predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka naj bi bil drugi del delničarjem izplačan decembra. “Na ta način delničarjem izplačujemo 10 milijonov evrov več kot lani. Na tej poti vztrajamo, vsako leto bomo predivoma izplačevali zdrave in naraščajoče dividende,” je v izjavi za medije po skupščini napovedal prvi mož banke.
Odločitev za izplačilo dividend sledi lanskim rekordnim rezultatom. Skupina NLB je namreč lani ustvarila 446,9 milijona evrov čistega dobička, kar je nova rekordna vrednost in skoraj podvojen predlanski rezultat. Na poslovni rezultat je pomembno vplival marčni prevzem slovenske Sberbank, ki se zdaj imenuje N Banka. Brez tega učinka se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov na 262,8 milijona evrov.
“NLB je na odlični poti,” je zagotovil Brodnjak. Rezultati so po njegovih besedah v prvi polovici tega leta “vsak dan še robustnejši”. “Banka posluje predvidljivo in zanesljivo ter je na odlični poti, da postane družba in skupina, ki bo v tej regiji ljudem največ pomenila,” je orisal. Tudi prvi nadzornik Primož Karpe je poudaril, da, da je banka “na zelo lepi poti, na transformativni poti”. “Najboljši časi jo še čakajo,” je dodal.
Na skupščini imenovali tudi štiri nadzornike
Zaradi izteka mandata štirim članom nadzornega sveta – Andreasu Klingnu, Shreniku Dhirajlali Davdi, Gregorju Roku Kastelicu in Marku Williamu Lanu Richardsu – je skupščina sicer imenovala tudi štiri nadzornike. Dosedanja člana Shrenik Dhirajlal Davda in Mark William Lane Richards sta dobila nov mandat v nadzornem svetu, na novo pa sta bila za nadzornika NLB imenovana Cvetka Selšek in Andre-Marc Prudent-Toccanier.
#related-news_4
Omenjeni štirje nadzorniki se bodo v nadzornem svetu pridružili Karpetu, Davidu Ericu Simonu, Verici Trstenjak in Islamu Osami Zekryju ter dvema predstavnicama zaposlenih, Sergeji Kočar in Tadeji Žbontar Rems.
“Morda se danes še ne zdi tako, a naša agenda trajnostnega razvoja je močno poudarjena in izražena in povsem predani smo njej,” je še dejal predsednik uprave NLB. V prihodnjih letih lahko od banke lastniki in drugi deležniki po njegovih besedah pričakujejo še boljše rezultate, ki jih “bomo želeli deliti ne samo z lastniki, ampak tudi s celotno družbo”.
NLB je sicer več velikim mednarodnim bankam minuli teden podelila mandat, da skupaj z NLB organizirajo serijo predstavitvenih sestankov pred morebitno izdajo zelenih obveznic z dospelostjo čez štiri leta in možnostjo predčasnega odpoklica po treh letih.
Aktivnosti za izdajo obveznic po Brodnjakovih pojasnilih potekajo s polno paro. Če bo mogoče, želi banka izdati za 500 milijonov evrov tovrstnih dolžniških instrumentov, ki sledijo načelom ESG (financiranje okoljsko in socialno naravnanih projektov ter projektov za boljše upravljanje). Če jim to uspe, druge izdaje letos niso predvidene.
Z načrtovano banko v NLB, tako Brodnjak, izkazujejo sposobnost izdaje tovrstnih instrumentov na mednarodnih trgih, pa tudi polno zavezo trajnostni agendi. Za projekte, npr. na energetskem področju, je aktualna celotna regija, kjer so trenutno celo bolj aktivni kot v Sloveniji. Nedavno so tako objavili financiranje vetrnih parkov v Srbiji in na Kosovu, Brodnjak pa bi si želel, “da bi tudi v Sloveniji naposled prišel v ospredje zagon kakšnega velikega energetskega projekta”, da bi ga lahko banke s svojim velikim likvidnostnim potencialom podprle.
Vstopiti želijo tudi na hrvaški trg
Glede morebitnih prevzemnih aktivnosti je Brodnjak ponovil, da ima NLB velike ambicije, v Sloveniji na področju lizinga – v javnosti se omenja nakup družbe Summit Leasing – v regiji pa bi si želeli prevzeti kakšno srednje veliko banko. Želijo vstopiti tudi na hrvaški in morda v neki točki na albanski trg ter tako zaokrožiti svoje poslovanje na celotno nekdanjo skupno državo oz. Zahodni Balkan.
Prvi mož NLB je komentiral tudi odločitev Banke Slovenije, da z julijem prilagodi in razrahlja makrobonitetni ukrep, ki je povezan z omejitvami kreditiranja potrošnikov. Natančneje učinkov še ni želel komentirati, saj ukrep še ni začel veljati.
Je pa Brodnjak, ki je bil med najglasnejšimi zagovorniki rahljanja teh pravil, izrazil upanje, da bodo na ta način posojila dostopna večjemu delu slovenske družbe. Na obrestne mere to po njegovem prepričanju bistveno ne bo vplivalo, prav tako ne pričakuje bistvenega povečanja obsega posojil. “Ves čas smo poudarjali, da je problem predvsem to, da veliko ljudi v Sloveniji ni imelo dostopa do kreditiranja,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje