Vlada potrdila pomoči za gospodarstvo, kaj je spremenila tik pred zdajci?

Gospodarstvo 06. Dec 202215:061 komentar
elektrika podražitev
Foto: PROFIMEDIA

Vlada je na dopisni seji sprejela 1,2-milijardni predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki bi ga po napovedih morala že včeraj. Kot kaže, ni sledila predlogu delodajalcev, da se namesto sheme subvencij uvede regulacija cen, je pa omilila pogoje glede vlaganj v zeleni prehod za prejemnike nadomestil za čakanje na delo. Predlog morajo zdaj potrditi poslanci, v veljavo naj bi stopil z januarjem, za eno od oblik pomoči potrebujemo še soglasje Bruslja.

Potem ko je vlada prejšnji teden z uredbo zajezila cene, po katerih trgovci industriji prodajajo električno energijo, so danes sprejeli zakon o pomočeh podjetjem v prihajajoči zimi zaradi rastočih cen energentov (elektrike, plina in tehnološke pare).

Zakon je kompromis, ki upošteva omejitve tako z vidika vzdržnosti proračuna, evropske zakonodaje in energetske situacije v evropskem prostoru, sporoča minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. “Pomoč je ciljno naravnana na tista podjetja, ki bodo pomoč resnično potrebovala, obenem pa smo preventivno pripravljeni, če bi prišlo do poslabšanja gospodarske situacije in bi morala kakšna podjetja tudi začasno prilagoditi proizvodnjo. V vladi se zavedamo še vedno previsokih cen energentov.”

Predlog zdaj roma v Državni zbor, ki naj bi ga obravnaval prihodnji teden, cilj je, da zakon stopi v veljavo s 1. januarjem.

Matjaž Han
Žiga Živulović jr./Bobo

Gospodarski minister Matjaž Han poudarja, da želi vlada slovenskim podjetjem zagotoviti čim bolj konkurenčne cene energentov ter predvidljivo in stabilno okolje za poslovanje v prihodnjem letu.

Dodana pomoč za zmanjšanje uspešnosti

Vlada ni sledila predlogu gospodarstva, da se za mala in srednja podjetja namesto subvencijske sheme uvede regulacija (kot jo imamo za gospodinjstva in male poslovne odjemalce).

Podjetja bodo v mesecih, ko bodo za energente plačevala vsaj za 50 odstotkov več od povprečja lanskega leta (torej 1,5-kratnik lanskega povprečja), upravičena do povračila v višini vsaj 50 odstotkov dviga za prvih 70 odstotkov odjema.

Shema predvideva enostavno pomoč do dva milijona evrov, pri kateri bodo upravičenci prejeli povrnjenih 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do 2 milijona evrov pomoči (v kmetijstvu je zgornja meja 250 tisoč evrov, v ribištvu 300 tisoč evrov).

Predlog zakona prinaša tri oblike posebnih pomoči, predstavljene v spodnji grafiki. Za energetsko intenzivna podjetja je dodaten vhodni pogoj zmanjšanje razpoložljivega denarnega toka (EBITDA) za vsaj 40 odstotkov glede na referenčno leto 2021 (oziroma, da je EBITDA negativen).

Vlada pa je prejšnji teden na predlog gospodarskih združenj, ki jih je zmotil po njihovem težko uresničljiv pogoj glede zmanjšanja EBITDA, dodala še posebno pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost. Pogoj je, da se mora EBITDA upravičenca brez pomoči v upravičenem obdobju glede na referenčno leto 2021 zmanjšati za vsaj 10 odstotkov, obenem pa EBITDA v upravičenem obdobju, vključujoč pomoč ne sme presegati 90 odstotkov EBITDA v letu 2021.

A tu bo potrebna še zelena luč Bruslja. “Ta pogoj pomeni odstopanje od trenutnih pravil EU, zato mora slednje še potrditi Evropska komisija,” opozarja ministrstvo za gospodarstvo. Tega se očitno zavedajo tudi delodajalci, ki so že v včerajšnjem pismu premierju Golobu zapisali, da bo “priglasitev zaradi pričakovanih težkih pogajanj z Evropsko komisijo zahtevala angažma najvišjega vrha slovenske vlade”.

Omilili pogoj glede vlaganj v zeleni prehod

Ministrstvo za delo je pripravilo del zakona, ki prinaša ukrepe za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanje delavcev na domu. To bo na voljo za vsa podjetja, ki bodo upravičena do pomoči zaradi zvišanja stroškov energije – ne glede na to, ali bodo zanjo dejansko zaprosila ali ne. Podjetja bodo morala najprej v aplikaciji agencije Spirit pridobiti potrdilo o upravičenosti do teh pomoči, nato pa se bodo s potrdilom javila Zavodu RS za zaposlovanje, ki bo odločal o pomočeh za skrajšan delovnik in čakanje na delo.

Do subvencij za skrajšan delovnik, ki bodo na voljo med januarjem in marcem, bo upravičeno podjetje, ki bo pokazalo, da vsaj 30 odstotkom delavcev ne more zagotavljati 90 odstotkov dela.

Do subvencij za čakanje na delo pa bodo upravičena podjetja, ki bi jim vlada s predpisom prepovedala opravljanje dejavnosti (po pojasnilih ministrstva je ta ukrep le priprava na najslabši možni scenarij, za zdaj ne kaže, da bi ga dejansko uporabili), in podjetja, ki bodo zaradi visokih cen energentov prisiljena v to, da dajo delavce na čakanje. A ta zadnja podjetja se bodo morala zavezati k vlaganjem v zeleni prehod. Ta pogoj pa je vlada v zadnjih dneh omilila: sprva je v zakonu pisalo, da bodo morala podjetja v dveh letih po prenehanju ukrepa toliko denarja, kot bo subvencij, vložiti v zeleni prehod. Na predlog delodajalskih združenj je vlada zdaj pogoj omilila. Prejemniki bodo morali “polovico prejetih sredstev za navedeni ukrep investirati v nadaljnjih 30 mesecih”.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar