Skoraj dve leti po tem, ko sta si državna Gen energija in Elektro Ljubljana z enega bančnega računa na drugega podajala 12-milijonsko kupnino za 12,5-odstotni posredni delež v Gen-I, še vedno ni znano, kateri od družb pripada delež in kateri denar. Gen energija naj bi želela povečati delež v trgovcu z električno energijo in postati njegov edini dejanski lastnik. Vprašanje pa je, kaj sledi potem: bodo lastniki uresničili načrt iz časov uprave Roberta Goloba, ki je predvideval (ponovno) razpršitev lastništva?
Dejan Paravan, ki se je novembra iz Gen-I preselil na položaj generalnega direktorja Gen energije, je nedavno v intervjuju za Finance na vprašanje, ali se bo lastniška struktura Gen-I spremenila, dejal, da “se bo Gen-I moral prilagoditi novim okoliščinam, ki vladajo na mednarodnih trgih” in v nadaljevanju pojasnil, da je v nekem smislu trgovec prerasel lastnika (torej Gen energijo). Napovedal je strukturne spremembe.
Na vprašanje, na kakšen način prerastel, v Gen energiji pojasnjujejo, da so sami kot proizvajalec vpeti v slovenski prostor, medtem ko se Gen-I v veliki meri osredotoča na mnogo širši, evropski prostor.
Napoved sprememb odpira vprašanje, ali bo novo vodstvo Gena, ki izhaja iz Gen-I, od tu pa prihaja tudi trenutni predsednik vlade Robert Golob, zdaj nadaljevalo z načrti o razpršitvi lastništva v Gen-I, ki jih je lani ustavila prejšnja vlada.
V uvodnem nagovoru v letnem poročilu Gen-I za leto 2020 je Golob, takrat predsednik uprave trgovca z električno energijo, napovedal, da bo uprava začela iskati primernega dolgoročnega lastnika za 25-odstotni posredni lastniški delež v Gen-I, ki je v lasti trgovca samega (natančneje povedano gre za 50-odstotno lastništvo podjetja Gen-EL, ki je polovični lastnik Gen-I). S kupnino od prodaje bo Gen-I dobil denar za izvedbo vizije 2030 (vlaganj v zeleni prehod in obnovljive vire energije, op. a.), je zapisal.
Maja 2021 je nato uprava Gen-I z vodstvom Elektra Ljubljana sklenila pogodbo za skupno prodajo 75 odstotkov Gen-EL, avgusta pa sta podjetji sklenili še pogodbo s svetovalno hišo KPMG, ki je izvedla prvo fazo iskanja potencialnih kupcev. Druga faza, ki bi pomenila dejanski prodajni postopek deleža, ni bila nikoli izpeljana. Gen-I bi potreboval soglasje skupščine (Gen energije in Gen-EL), nadzornikov Gen energije ter Slovenskega državnega holdinga (SDH).
V Gen-I pravijo, da je KPMG pri preverjanju zanimanja potencialnih vlagateljev naletel na “izrazito pozitiven” odziv. “Postopek je naslavljal tako potencialne domače kot tuje investitorje, med katerimi so bili v postopek vključeni tako investitorji iz sfere zasebnega kot državnega kapitala. Interes za sodelovanje v drugi fazi postopka prodaje je takrat potrdila tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) kot ena najbolj prepoznavnih mednarodnih finančnih institucij.”
A kot pravijo v trgovcu, se je prva faza končala novembra 2021, od takrat pa ne teče noben prodajni postopek v zvezi z deležem v Gen-EL. Ob tem poudarjajo, da odločitev o morebitni prodaji deleža nikoli ni primarno predmet odločitve družbe, proces presoje optimalne lastniške strukture pa je vselej večplasten in vključuje tudi družbenike ter SDH.
Po letu in pol pred sodišče
V Gen energiji, ki je največja lastnica Gen-I, medtem na vprašanja, ali načrtujejo razpršitev lastniške strukture Gen-I in ali morda obstaja tudi možnost, da bi delnice podjetja uvrstili na borzo (tudi to je namreč Golob v preteklosti že napovedoval), odgovarjajo, da je za ta vprašanja še prezgodaj zaradi odprtih sodnih postopkov.
Gen energija je namreč od leta 2021 v sodnem sporu z Elektrom Ljubljana glede 25-odstotnega lastniškega deleža v Gen-EL, ki je (za zdaj še) v lasti Elektra. Pogodba med družbeniki Gen-EL iz leta 2016 je Gen energiji omogočala, da lahko do konca junija 2021 kupi delež Elektra Ljubljana v Gen-EL (tako imenovana call opcija), a le če bo Elektro Ljubljana zaradi posebne regulatorne zahteve primoran prodati delež (natančneje pojasnjeno na tej povezavi) in bo za to podano tudi soglasje SDH. Gen energija je sredi leta 2021, v zadnjih dneh pred iztekom opcije, to unovčila. Izhajala je iz domneve, da Elektro mora delež prodati zaradi ene od evropskih direktiv, imela je tudi soglasje SDH.
Elektro Ljubljana je bil na drugi strani mnenja, da regulatorna zahteva ni izpolnjena ter da je cena, ki jo ponuja Gen energija (okrog 12,2 milijona evrov), za tri do štiri milijone evrov pod tržno. Elektro je zato kupnino vrnil na račun Gen energije, a jo je ta še enkrat nakazala Elektru Ljubljana. Ta je denar deponiral pri notarju, hkrati pa vložil tožbo. Registrsko sodišče v Krškem je konec decembra 2021 najprej delež dodelilo Gen energiji, nato pa ga je spomladi lani po uspešni pritožbi vrnilo Elektru. Zdaj je registrsko sodišče postopek zamrznilo, dokler ne bo znana odločitev v gospodarskem sporu, ki ga je julija 2021 sprožil Elektro Ljubljana. V tej zadevi trenutno tečejo priprave na glavno obravnavo, so nam pojasnili na okrožnem sodišču v Ljubljani.
Čeprav je bilo sodišče do zdaj bolj naklonjeno Elektru, vir blizu dogajanja pravi, da vzporedno tečejo pogovori o tem, da bi Gen energija vseeno kupila delež. Vprašanje je torej le, ali po vrednosti iz opcijske pogodbe (okrog 12,2 milijona evrov) ali po tržni ceni. V Elektru Ljubljana na vprašanje, ali je Gen energija izrazila zanimanje za nakup deleža po tržni ceni oziroma ali načrtujejo prodajo deleža v Gen-EL, odgovarjajo le, da gre za poslovno skrivnost.
Tudi v Gen energiji sodnega spora ne želijo komentirati, ker gre za odprt postopek, kot že omenjeno, pa bodo tudi z odločitvijo o morebitnih nadaljnjih lastniških spremembah počakali do odločitve sodišča. Do takrat je “preuranjeno komentirati in napovedovati morebitne prihodnje spremembe”, pravijo.
Elektriko dobavljajo skoraj polovici gospodinjstev
Žiga Živulović jr./BOBO
Gen-I z elektriko oskrbuje 46 odstotkov slovenskih gospodinjstev, s plinom pa dobro petino. Podjetje je lani ustvarilo 4,1 milijarde evrov prihodkov in 23 milijonov evrov dobička. Energetska kriza ga je jeseni lani pahnila v težave, saj so rastoče borzne cene močno povečale zahteve po zavarovanjih, kar je ogrozilo likvidnost energetskih družb po vsej Evropi. Posledično je Gen-I v času likvidnostnega krča potreboval poroštva države. A kot je prejšnji teden za Delo povedal Paravan, je skupina Gen 70 od 100 milijonov evrov teh poroštev že vrnila.
Za letos Paravan napoveduje boljše poslovanje, a vseeno opozarja, da prodajne cene za letos niso tako visoke, kot bi kdo morda na podlagi lanskih borznih cen (te so bile večino časa nad 300 evrov za MWh) pričakoval. Gibale naj bi se okoli 160 evrov za MWh.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje