Cepiva proti covidu-19: kako delujejo in katera še pričakujemo

Koronavirus 24. Jun. 202108:00 > 13:37
Delite:
Cepiva
Foto: Profimedia

Katere vrste cepiv proti covidu-19 poznamo, kako delujejo in kako učinkovita so? Česa o cepivih še ne vemo in katera lahko še pričakujemo?

Cepiva proti covidu-19, ki so trenutno odobrena v EU, delujejo ali na osnovi tehnologije mRNA ali s t. i. virusnim vektorjem.

Pfizerjevo cepivo je Evropska agencija za zdravila (Ema) odobrila 21. decembra 2020, šest dni po tem pa se je v EU cepljenje začelo. Modernino cepivo je odobrila 6. januarja 2021, nato je 29. januarja sledila odobritev cepiva AstraZenece in nazadnje, 11. marca, cepiva Janssena (Johnson & Johnson).

Značilnosti odobrenih cepiv proti covidu-19
Foto : N1

Cepiva na osnovi mRNA

Cepiva, ki delujejo na osnovi tehnologije mRNA, nas zaščitijo pred težkim potekom bolezni, ne da bi nas pri tem izpostavila virusu. To pomeni, da ne vsebujejo oslabljenih ali inaktiviranih virusov, ampak gre za vrsto genetskih informacij z navodili, kako ustvariti kopije proteina S (spike protein), ki mu lahko rečemo tudi koničasti protein.

Koničasti protein koronavirusu omogoči, da prodre v človeške celice in se razmnožuje, zaradi česar tudi zbolimo. A s cepivom, ki našemu telesu prenese navodilo, da ustvari te proteine, omogočimo, da jih naš imunski sistem zazna ter proizvede protitelesa in T-limfocite, ki jih napadejo. Protein S je namreč za naše telo tujek, tako kot vsi proteini, ki niso zapisani v našem dednem materialu.

Cepivi, ki ju je na ravni Evropske unije odobrila Ema in delujeta na osnovi mRNA, sta cepivi podjetij Pfizer/BioNTech in Moderne.

Comirnaty – skovanka iz besed imunost, mRNA in skupnost

Cepivo z imenom Comirnaty, ki sta ga razvijala ameriški Pfizer in nemški BioNTech, je po izsledkih kliničnih študij 95-odstotno učinkovito pri preprečevanju simptomatskih okužb s covidom-19. Prejeti ga je treba v dveh odmerkih v razmiku treh tednov.

Njegovo učinkovitost sta Pfizer in BioNTech naznanila že 9. novembra 2020, samo mesec dni pozneje pa je cepivo dobilo izredno odobritev ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA). 2. decembra so ga odobrili v Združenem kraljestvu, sledile pa so še druge države. V Izraelu, ki je precepil daleč največ prebivalstva, pa so ugotovili, da je v realnosti prav tako učinkovit, kot je bilo ugotovljeno v kliničnih študijah.

Stranski učinki, ki se pojavljajo po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, so blagi do zmerni. Najpogostejši so bolečina in/ali oteklina na mestu injiciranja, utrujenost, glavobol, diareja, bolečine v sklepih in mrzlica.

Čeprav se je izkazal za zelo učinkovitega pri preprečevanju bolezni, je bilo sprva nekaj pomislekov zaradi logistične zahtevnosti shranjevanja in distribucije. Prvotne informacije so bile namreč, da je treba cepivo hraniti pri –70 stopinjah Celzija. 19. februarja so v Pfizerju naznanili, da je cepivo stabilno tudi pri –25 do –15 stopinj Celzija.

Nove različice in cepljenje otrok

Ko je govor o učinkovitosti proti novim različicam, se je izkazalo, da cepivo deluje tudi proti gama različici, za beto pa so konec februarja napovedali, da cepivo prilagajajo. Pfizerjevo cepivo se je izkazalo kot učinkovito proti vsem do zdaj poznanim mutiranim različicam virusa, vključno z delto, ki trenutno povzroča največ skrbi.

Istega meseca so zagnali tudi klinično študijo, v katero so vključili samo noseče ženske, ki v prvotno študijo niso bile vključene. Tako nameravajo zbrati več informacij o tem, kakšno zaščito cepivo nudi njim. Najnovejša priporočila Eme so, da se s cepivom Comirnaty lahko cepi tudi otroke, stare med 12 in 15 let. Pred tem je bilo cepivo priporočeno za cepljenje starejših od 16 let.

Moderna EU stala največ

Cepivo Moderne je cepivo ameriškega podjetja, ki nosi uradno ime mRNA-1273. Razvilo ga je skupaj z Nacionalnimi inštituti za zdravje (NIH). 18. decembra lani so dobili odobritev FDA, pet dni pozneje so ga odobrili še v Kanadi, nedolgo zatem, 4. januarja, pa v Izraelu. Ema je izredno odobritev za uporabo cepiva v EU podala 6. januarja.

Tudi pri Moderni sta potrebna dva odmerka, a s štiritedenskim razmikom med obema. Njegova učinkovitost je več kot 90-odstotna, v študijah so jo ocenili celo kot 94,1-odstotno. Cepivo se lahko hrani šest mesecev pri –20 stopinjah Celzija in 30 dni v hladilnikih.

Cepivo Moderne
Foto : Reuters

Neželeni učinki po cepljenju so podobni tistim pri cepivu Pfizerja, torej bolečina na mestu injiciranja, utrujenost, mrzlica, vročina, glavobol, slabost, bolečine v mišicah, slabost ter bruhanje. Med manj pogostimi so še rdečica, izpuščaj in srbečica na mestu injiciranja.

Količina mRNA v tem cepivu je 100 mikrogramov, v cepivu Pfizerja pa 30 mikrogramov. Posledično se razlikujeta tudi v ceni, ki je bila pri Moderni – vsaj za EU – 18 dolarjev (slabih 15 evrov), pri Pfizerju pa 12 evrov. Cene bi morale ostati skrivnost, a jih je na družbenem omrežju Twitter v zdaj izbrisanem čivku razkrila belgijska državna sekretarka Eva de Bleeker.

Cepiva z virusnim vektorjem

Pri nas odobreni cepivi, ki delujeta na osnovi virusnega vektorja, sta cepivi AstraZenece in Johnson & Johnsona (Janssena). Na isti način deluje rusko cepivo Sputnik V, pa tudi kitajsko cepivo CanSino, ki pa pri nas nista na voljo. Zadnjega uporabljajo le na Kitajskem, Madžarskem, v Mehiki, Čilu in Pakistanu, medtem ko je uporaba Sputnika po svetu precej bolj razširjena.

Sestavni del vektorskih cepiv so adenovirusi, ki tudi sicer okužijo človeka, a povzročijo le milejše okužbe dihal in prebavil. To pomeni, da se ta virus z lahkoto pripenja na človeške celice, kar so izkoristili pri razvoju cepiva. A adenovirus, ki je uporabljen v cepivih, je genetsko spremenjen – pri človeku ne more povzročiti bolezni, dodan pa je gen, ki našim celicam posreduje navodila, kako narediti koničasti protein.

Pri cepivu proizvajalca AstraZeneca je uporabljen šimpanzji adenovirus. To pomeni, da v naravi šimpanzom povzroča navaden prehlad. Cepivo Janssena pa temelji na človeškem adenovirusu.

Tudi v tem primeru naš imunski sistem te tuje proteine zazna kot tujke in proizvede protitelesa ter imunske celice. V primeru okužbe imunski sistem zazna te proteine in uniči virus.

AstraZeneca
Foto : Leonhard Foeger/REUTERS

Pomembna prednost tovrstnih cepiv je, da jih ni treba hraniti pri zelo nizkih temperaturah, saj debela proteinska ovojnica adenovirusa pomaga ščititi genetska navodila v notranjosti. Tako je mogoče cepiva z virusnim vektorjem nekaj mesecev hraniti pri normalni temperaturi v hladilniku (2–8 stopinj Celzija) – cepivo AstraZenece na primer ostane stabilno v hladilniku vsaj šest mesecev.

Majhna učinkovitost cepiva CureVac

Evropska agencija za zdravila s tekočim pregledom (t. i. rolling review) še vrednoti dokumentacijo za cepiva Sputnik V, NovaVax in CureVac. Prav z nemškim podjetjem CureVac je Komisija že novembra lani sklenila pogodbo za dobavo cepiva, in sicer za 225 milijonov odmerkov z možnostjo zakupa še 180 milijonov dodatnih odmerkov.

To cepivo tako kot cepivo Pfizerja in Moderne deluje na osnovi tehnologije mRNA, v celoti pa je bilo razvito v Evropi. Mogoče ga je shranjevati pri standardnih temperaturah hladilnika, potreben pa je manjši odmerek.

Čeprav je bilo po besedah Romana Jerale s Kemijskega inštituta še konec aprila pričakovati, da bo CureVac predstavljal enega ključnih stebrov cepljenja EU v drugem polletju, pa se je izkazalo, da je cepivo le 47-odstotno učinkovito. Podjetje za to krivi “edinstvene razmere”, v katerih je potekalo testiranje, saj je med vključenimi krožilo najmanj 13 različic novega koronavirusa.

Cepiva na osnovi proteinov

Cepivo ameriškega proizvajalca Novavax deluje na osnovi proteinov, ima pa zelo dobre rezultate kliničnega testiranja. Rekombinantna proteinska cepiva niso novost, razlaga dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo, saj so nekatera že zelo dobro uveljavljena, na primer cepivi proti humanemu papiloma virusu (HPV) in hepatitisu B (HBV).

Čeprav bo cepivo verjetno kmalu odobreno, bo po besedah Jerale najbrž dostopno v omejenem obsegu, podobno kot cepivo Moderne, saj je njegov razvoj financirala ameriška vlada.

“Cepivo na osnovi rekombinantnega proteina (Novavax in še nekaj podobnih) deluje na osnovi virusnega proteina, ki ga pripravimo v reaktorjih, kjer gojimo celice, ki proizvajajo proteine. V tem primeru so to ovarijske celice hrčka. To je protein S, ki je bil spremenjen tako, da tvori neke vrste rozete, kot ježek z bodicami proteina S. Ta protein potem skupaj z adjuvansom injiciramo v mišico kot ostala cepiva. Proti temu proteinu se nato sproži imunski odziv s tvorbo protiteles,” razloži Jerala.

14. junija je podjetje Novavax sporočilo izsledke klinične študije, ki so pokazali 90,4-odstotno učinkovitost.

“Tretji kandidat je Sputnik V. Zanj se vzpostavljajo dodatni proizvodni obrati, ki pa bodo morali dobiti dovoljenje za proizvodnjo na osnovi pregledov kontrole kvalitete proizvodov. Ni jasno, kakšna je kapaciteta dobave tega cepiva v mesecih, ko ga bomo najbolj potrebovali,” pa o cepivu ruskega Inštituta Gamaleja pravi Jerala.

“Veliko se pričakuje tudi od cepiva francoskega proizvajalca Sanofi, ki je prav tako cepivo mRNA. Na voljo bi lahko bilo v zadnji četrtini tega leta,” o obetavnih cepivih razlaga še prof. dr. Mojca Narat, predstojnica Katedre za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo na Biotehniški fakulteti.

“Verjetno bodo v EU prva odobrena tista cepiva, ki se drugod po svetu že masovno uporabljajo. S tem se namreč izvaja t. i. četrta klinična faza, pri čemer se z uporabo cepiva zbirajo tudi podatki o morebitnih stranskih učinkih. Ko številke cepljenih narastejo na več milijonov, se lahko ti stranski učinki pokažejo v zelo nizkem odstotku,” pri tem pa omeni Sputnik V, vektorsko cepivo, ki je podobno cepivu AstraZenece in Janssena.

Cepiva na principu inaktiviranega virusa

Stekla je tudi tretja faza kliničnih študij za cepivo francoskega podjetja Valneva, v katerem upajo, da bodo odobritev dobili v drugi polovici leta. Britanska vlada si je že zagotovila 100 milijonov odmerkov tega cepiva, ki deluje na principu inaktiviranega (“mrtvega”) virusa. Gre za najstarejši oziroma najdlje poznani način razvijanja cepiv, pravi profesorica Narat, ki omeni, da sta na tem principu narejeni kitajski cepivi Sinovac in Sinopharm.

Cepivo Valneva
Foto : Profimedia

Kot razlaga Bratkovič, tovrstna cepiva vsebujejo naravne viruse SARS-CoV-2, ki pa so tako obdelani, da niso sposobni okužbe. Po vnosu v telo antigen prevzamejo posebne imunske celice, ki jih imenujemo antigen predstavitvene celice. Te tujek razgradijo in obvestijo limfocite T o strukturah, ki predstavljajo potencialno nevarnost.

“Proces je sicer podoben tudi pri vektorskih in mRNA-cepivih, le da pri teh naše lastne celice tvorijo antigen na osnovi dostavljene genske informacije, s čimer posnemamo virusno okužbo,” razlaga Bratkovič.

“Pri vseh cepivih je seveda cilj oblikovati imunološki spomin, tj. dolgožive spominske imunske celice – limfocite B in T – ki se ob stiku z dejanskim povzročiteljem bolezni odzovejo nanj neprimerno hitreje in močneje, kot to velja za t. i. primarni imunski odziv (imunski odziv, ki nastane po prvem stiku s tujkom oziroma antigenom, op. p.),” dodaja.

Jerala sicer pravi, da lahko na cepivo Valneve računamo v zelo majhnem obsegu, in ne pričakuje, da bo med najbolj učinkovitimi. Podobno je tudi s kitajskimi cepivi, ki delujejo po istem principu in prav tako niso najbolj učinkovita. Cepivo podjetja Sinovac BioTech je na primer v brazilski študiji pokazalo 50,65-odstotno učinkovitost.

Varnost cepiv

Veliko ljudi je skeptičnih glede varnosti cepiv proti covidu-19, predvsem zaradi dejstva, kako hitro so bila razvita. Prav zato je treba poudariti, da se pri razvoju teh cepiv podjetja niso spopadala z običajnimi težavami, kot je pomanjkanje finančnih sredstev ali prostovoljcev.

Varnost cepiv proti covidu-19
Foto : Projekt Imuno

Denar so v razvoj vlagale tako posamezne države kot povezave, na primer Evropska unija, podjetjem pa so že vnaprej zagotovile odkup cepiva. Dovolj hitro je bilo na voljo zadostno število ljudi za izvedbo študij, pri čemer je treba nujno izpostaviti, da se nobene faze ni preskočilo – tako kot vsa ostala cepiva so tudi cepiva proti covidu-19 šla skozi postopek natančnega preverjanja pred odobritvijo posameznega regulatorja.

Vsak proizvajalec cepiva mora, preden ga da na trg, prositi za dovoljenje. Na območju EU je za to pristojna Ema, ki oceni varnost, učinkovitost in kakovost cepiva, ko pa gre za izredne razmere, kot je pandemija covida-19, lahko regulator izda pogojno dovoljenje, ki velja eno leto. Mogoče ga je podaljšati, a v tem času mora proizvajalec izpolniti obveznosti, predvsem pa zagotoviti podatke, da koristi še vedno pretehtajo nad tveganji.

Česa o cepivih še ne vemo?

“Najpomembnejše se mi zdi, da bi ljudje razumeli, da moramo za vsako ceno preprečiti podvojevanje virusa, kar mu omogoča vsak, ki se okuži. Pri vsaki podvojitvi virusne RNA v naših celicah, kar se pri neki okužbi zgodi več tisočkrat, se namreč lahko zgodi napaka, mutacija,” opozarja profesorica Narat.

“Z malo smole se teoretično lahko zgodi tudi taka napaka, zaradi katere bo virus prenosljiv v precej višjem odstotku, kot je sedaj,” doda in ob tem poudari, da manj podvojitev virusa pomeni tudi manj možnosti za mutacije.

“Ideja ’se bom okužil in bom svoboden’, ki se širi predvsem med mladimi, res ni dobra. Lahko jo po človeški plati razumemo, ker so mladi res v stiski, vendar pa to absolutno ni dobra strategija, ker lahko nastane mutacija, proti kateri še nimamo cepiva in bomo spet na začetku,” še opozori.

“Vemo, da zaščita traja več kot 6 do 8 mesecev, ne vemo pa, ali nas bo cepivo ščitilo leto, dve ali dlje. Protitelesa in reaktivne celice T so našli v pacientih, ki so preboleli sars tudi po 17 letih, kar pomeni, da so v njih prisotne spominske celice, ki se lahko ob okužbi hitro namnožijo. Zelo verjetno pa se trajanje zaščite razlikuje med mladimi in starejšimi, saj pri zadnjih imunski sistem ni več v tako dobri kondiciji.”

– Roman Jerala

Sogovorniki poudarjajo, da še ne vemo zagotovo, koliko se aktivira imunski spomin in, posledično, kako dolgo traja imunost po cepljenju. Kot dodaja Bratkovič, bo zelo pomembno raziskati, ali so katere skupine ljudi še posebej ogrožene glede na pojavnost neželenih učinkov v povezavi s tvorbo nenavadnih krvnih strdkov.

“Ob pospešeni produkciji cepiv se proizvajalci verjetno ne ukvarjajo prav intenzivno s testiranjem posebnih skupin ogroženih ljudi, zato se to izvaja med masovnim cepljenjem. Iz te t. i. četrte faze kliničnih testov bomo dobili nove informacije, kako so ali niso cepiva primerna za posamezne skupine ljudi,” razlaga Mojca Narat.

Raziskovalci bodo morali odgovoriti še na vprašanje, če bo v primeru, da bo potrebno ponovno cepljenje, mogoče uporabiti enako cepivo (pri vektorskih cepivih). “Obstaja možnost, da se prejemnikov imunski sistem pri prvem cepljenju odzove na proteine virusnega vektorja, torej adenovirusa. V tem primeru bi protitelesa vektor morda označila za uničenje, še preden bi ta lahko dostavil genski zapis za protein S novega koronavirusa v celice, s tem pa oslabila delovanje novega odmerka cepiva,” razlaga Bratkovič.

Vrnitev v normalnost

Odprte restavracije v Izraelu
Foto : Reuters

“Zdaj je že jasno, da so cepiva močno omejila epidemijo v državah z največjim deležem precepljenih, ki se že vračajo v normalen način življenja, s stiki med ljudmi in delovanjem gospodarstva, šolstva, potovanj in ostalih aktivnosti. Z večanjem deleža precepljenih bomo lahko vedno bolj ukinjali omejitvene ukrepe, vendar to pomeni, da bodo tisti, ki se ne bodo cepili, še vedno v nevarnosti,” o pomenu cepljenja proti covidu-19 spregovori Jerala, ki izpostavi, da so resni stranski učinki zelo zelo redki, medtem ko lahko okužba pri osebi ne glede na starost povzroči hud potek bolezni in dolgotrajne posledice.

Komentari

Vaš komentar