Cepiva proti covidu-19 niso zgolj pot do končanja pandemije in čimprejšnja vrnitev v normalnost, ampak tudi pomembno geopolitično sredstvo. Tekma med državami, katera bo svetu prej ponudila cepivo, spominja na tekmo v osvajanju vesolja izpred desetletij. Katere države so med pandemijo prek cepiv povečale svoj politični in ekonomski vpliv, kdo so poraženci in kdo zmagovalci?
O tem, kako cepivo deluje kot geopolitično sredstvo, sta v oddaji N1 STUDIO govorila dr. Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo in Faris Kočan, mladi raziskovalec s Fakultete za družbene vede, specializiran za območje Balkana.
Decembra lani se je začela distribucija cepiv po svetu. S trenutno najbolj razširjenim cepivom AstraZenece cepijo v 176 državah, med njimi pa ni ZDA in Rusije. Sledi Pfizer, ki ga večinoma uporabljajo v zahodnih državah, naslednji je kitajski Sinopharm, temu pa sledijo Moderna, ruski Sputnik V, kitajski Sinovac in Johnson & Johnson, ki ga uporablja zgolj 24 zahodnih držav.
“Ne gre le za tekmo v tem, kdo bo obvladal katero območje sveta. Gre tudi za to, katera tehnologija bo zmagala. Vsa omenjena cepiva, razen kitajskega Sinopharma in Sinovaca, so namreč razvita z novimi tehnologijami,” je povedal dr. Štrukelj.
Sputnik in ruski politični interesi
Rusija ima zelo nizko, manj kot 10-odstotno precepljenost, torej nima dovolj cepiva za svoje prebivalstvo, hkrati pa Rusija izvaža cepivo Sputnik V in ga želi kar agresivno spraviti v čim več držav, ki so zanjo strateške, med njimi je Srbija, je dejal dr. Štrukelj.
Tudi pri cepivih se je izkazalo, kako nezaupljiv je odnos EU do Rusije. Inšpektorji Evropske agencije za zdravila so marca dobili v pregled cepivo Sputnik V. “Sputnik V je zelo dobro, učinkovito cepivo, to je jasno iz dokumentacije,” je povedal dr. Štrukelj. “A se je Evropska unija kljub temu odločila za dodaten skrbni inšpekcijski pregled inštituta Gamaleya. Pri Pfizerju in Moderni tega niso storili.”
To nam pove, da ne gre le za znanost, ampak tudi politiko.
Srbija se želi prek cepiv pozicionirati v regiji
Največ cepiva je Srbija dobila iz Kitajske, več kot štiri milijone odmerkov. “Vsako pošiljko so slavnostno sprejeli politiki na najvišji ravni, ob njih pa je stala kitajska veleposlanica v Beogradu. To kaže, za kako pomembno politično temo gre,” je za našo oddajo povedala novinarka N1 Srbija Maja Đurić.
Srbija je pred kratkim odprla tovarno, v kateri proizvajajo rusko cepivo Sputnik. Tudi to odprtje sta spremljala tako srbski predsednik Aleksandar Vučić kot ruski predsednik Vladimir Putin, s čimer se spet kaže pomembnost tega projekta.
Politični analitiki v Srbiji menijo, da je za Rusijo najbolj pomembno, da svetu pokaže, da je v Srbiji oziroma v tem delu Evrope pomemben politični igralec. Kitajski pa so bolj pomembni gospodarski interesi. Kitajska namreč vse več kreditira in investira v Srbiji.
Srbski politiki pravijo, da vprašanje cepiv ni geopolitično vprašanje, ampak da želijo s tem, da kupujejo cepiva tako z Zahoda kot Vzhoda, čimprej končati epidemijo v korist svojih državljanov. Se pa v tem kaže tudi zunanjepolitična usmeritev Srbije, to je, da se razumejo z obema stranema.
Srbija je več državam, Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Kosovu, donirala cepiva, poleg tega je omogočila cepljenje tujcem. S tem se je predstavila kot močna država, Aleksandar Vučić pa kot močan vodja, ne le svoje države, ampak tudi v regiji, ki se je odlično znašel med pandemijo in ob tem še pokazal svojo radodarnost.
“Reševanje človeških življenj deluje kot dober element srbske geopolitike,” meni Faris Kočan. “Preko solidarnosti država v mednarodni skupnosti utrjuje zavezništva. S tem ko utrjuje odnose z Rusijo in Kitajsko, pa kaže Evropski uniji, da zmore brez nje.”
V Srbiji je na voljo vrsta cepiv, njihova cena pa je uganka. “Ne vemo, kakšna je cena različnih cepiv, ki jo plačujemo iz proračuna. Tu gre za državno skrivnost,” je še opozorila Maja Đurić. “Ne glede na to, da novinarji pogosto postavljamo to vprašanje politikom, ostajamo brez odgovorov.”
Cepiva za nafto v Latinski Ameriki
“Kuba razvija svoje cepivo in ponudila ga je tudi Venezueli, ki je gospodarsko povsem opustošena,” je razložil dr. Štrukelj. “Verjetno v zameno za nafto, ko bo ta na voljo. Zato pravimo, da so cepiva novi bitcoini, postali so namreč tržna dobrina in geopolitično vprašanje.”
Iz geopolitike zdaj prehajamo v ekonomiko, menita sogovornika. Afrika je praktično neprecepljena in tam se bo začel drugi polčas boja za položaje.
Epidemija bo pospešila svetovne trende
Da pandemija ne bo spremenila pravil igre, ampak zgolj pospešila svetovne trende, ki so obstajali že prej, pa meni britanski novinar Tim Marshall.
“Pritiski Kitajske so obstajali že prej, zdaj so se okrepili,” meni Marshall. “Prav tako se je okrepilo že prej obstoječe zavedanje, kako pomembno je imeti proizvodnjo ključnih dobrin v lokalnem okolju, pa tudi, da je tvegano vse staviti zgolj na eno dobavno verigo, to je kitajsko. Podjetja so zato med epidemijo bolj razpršila svoje vire.”
Okrepil, ne pa spremenil se je tudi trend, da delamo od doma. “Večina bo sicer šla nazaj na delovna mesta, a delež ljudi, ki delajo od doma, se bo kljub temu nekoliko povečal,” je dejal Marshall.
Da večjih sprememb ne bo, nas uči zgodovina, še meni britanski novinar. “Tudi po epidemiji španske gripe leta 1918, v kateri je umrlo 15 milijonov ljudi, večjih sprememb ni bilo. Razpad avstro-ogrskega imperija, konec otomanskega imperija, vzpon nacizma – epidemija ni preprečila nič od tega.”
Madžarski vpliv v Sloveniji tudi prek cepiv
Da gre pri cepivih za politično in ne zgolj zdravstveno vprašanje, se kaže tudi v politiki madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana. Svoje nasprotovanje EU je pokazal tudi tokrat, ko je Madžarska kot edina od članic podpisala pogodbi z Rusijo in Kitajsko.
Kako je to sploh mogoče? “Ko je razglašena pandemija, smejo države članice delovati tudi zunaj okvirov EU,” je pojasnil Štrukelj. “Morajo pa njihove nacionalne agencije za zdravila zagotoviti enako skrben pregled cepiv, kot bi ga izvedla evropska agencija Ema.”
“Strokovnjaki sicer dvomimo, da je madžarska agencija za zdravila ustrezno opravila pregled kitajskih in ruskih cepiv, a dokazov o nasprotnem tudi nimamo,” je povedal dr. Štrukelj.
Madžarska je Sloveniji posodila 300.000 odmerkov cepiva AstraZenece. “Ni presenetljivo, da Madžarska krepi svoj vpliv v Sloveniji, sledile ji bodo tudi Češka, Slovaška in Poljska,” meni Faris Kočan. “Bolj presenetljivo je, da se mi tako zelo trudimo biti v višegrajski četverici tik pred začetkom predsedovanja. Vemo, kakšen sloves imajo te države v EU.”
Farmacija si želi zaslužka
Podjetje AstraZeneca je cepivo razvilo ob močni podpori Evropske unije, ki je za razvoj prispevala kar 3,2 milijarde evrov. Zato je cepivo članicam EU na voljo po tako nizki ceni. “Cena istega cepiva v državah zunaj EU pa je tudi do petkrat višja,” je povedal dr. Štrukelj. “Zato želi AstraZeneca obiti EU, kjer pravzaprav dela z izgubo.”
V bližnji prihodnosti bo na voljo vedno več cepiv, 24 podjetij je v zadnji fazi razvoja cepiva.
“Konkurenca bo velika, želja po zaslužku pa tudi,” je opozoril dr. Štrukelj. “Zato je treba paziti, saj je meja med reševanjem življenj in pogoltnostjo farmacije tanka. Farmacija si bo namreč prizadevala za to, da bi se cepili vsako leto, sezonsko, saj ji to prinaša dobiček.”
Poglejte celotno oddajo N1 STUDIO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!