PCT-vstopnica naj bi bila namenjena omejevanju širjenja okužb. Toda omikron okuži tako necepljene kot cepljene in prebolele, edini sorazmerno 'varni' za svojo okolico so tisti, ki se redno testirajo. Zaradi napake v sistemu lahko cepljeni celo uporabljajo svojo QR kodo tudi v času, ko so okuženi in zato v izolaciji. Je torej v petem valu pogoj PCT še smiseln in kdaj ga bomo ukinili?
Marsikdo te dni z upanjem opazuje razmere v Združenem kraljestvu, ki ga je omikronski val zajel nekaj tednov pred Slovenijo. Tako kot je bila strma krivulja povečevanja okužb, je nato sledil strm tudi padec. Ta teden v Angliji zato ukinjajo večino ukrepov. Maske ne bodo več obvezne, le še priporočljive. Ukinja se tudi covidno potrdilo, ki ga v Angliji že doslej niso potrebovali za vstop v trgovine, ampak le za prireditve in nočne klube.
Kdaj bo kaj podobnega mogoče tudi pri nas? Te dni imamo še bistveno več okužb kot Britanci na vrhuncu omikronskega vala. Slovenija ima sicer nižjo precepljenost (57 %) kot Združeno kraljestvo (71 %), po drugi strani pa še več okužb kot pri nas zaznavajo v Franciji, ki je bolje precepljena (75 %) od Slovenije.
Kaj je razlog za te razlike, smo vprašali epidemiologinjo NIJZ dr. Nuško Čakš Jager. “Porast primerov je odvisen od številnih dejavnikov: od precepljenosti, upoštevanja ukrepov do drugih dejavnikov, zato je primerjava nehvaležna,” pravi. “Res je, da imamo nižjo precepljenost, a glede na toliko različnih kazalnikov nimam odgovora. Dejstvo pa je, da je število tistih, ki so težje bolni, večje v državah, ki imajo nižjo stopnjo precepljenosti.”
Ena od pomembnih razlik je število hospitaliziranih, ki je v Sloveniji veliko še zaradi vala, ki ga je povzročila delta. Odkar prevladuje omikron, se zmanjšuje število na novo hospitaliziranih zaradi covida, povečuje pa število tistih, ki so v osnovi hospitalizirani zaradi drugih bolezni, a so okuženi tudi s koronavirusom, ali pa se okužijo v bolnišnici.
Potrdilo, ki okuženim ne preprečuje vstopa
Med novimi primeri potrjenih okužb je zdaj že več kot 40 odstotkov cepljenih. Gre za pričakovano posledico omikrona, saj se ta širi tudi v veliko bolj precepljenih državah od Slovenije. QR koda, s katero dokazujemo, da izpolnjujemo pogoj PCT, pa cepljenim deluje tudi v času 10 dni po potrjeni okužbi, ko so uradno v izolaciji. Necepljenim takrat potrdilo ne velja.
“Za evropsko digitalno potrdilo so zadolženi na NIJZ. S to težavo smo bili seznanjeni in smo jih zaprosili za pomoč,” pravi Franc Vindišar, sekretar z ministrstva za zdravje. Na NIJZ so sicer pojasnili, da se napake v sistemu zavedajo, a je ne morejo popraviti, saj gre za skupni evropski sistem.
Ne glede na (ne)veljavnost potrdila Vindišar poudarja: “Oseba, ki je okužena, naj se vede samoodgovorno in ostane doma. Ni treba gledati, kaj ti piše na kodi, ampak spoštuj tista navodila, ki so predvidena. Moj poziv: ne glejmo na podrobnosti, ampak se vedimo odgovorno. Oseba s pozitivnim testom sodi v izolacijo.”
Do kdaj še PCT?
Ciljamo torej na odgovornost posameznika. Toda pogoj PCT smo uvedli predvsem, da bi preprečeval širjenje okužb. Ali je torej še smiseln zdaj, ko omikron okuži tako necepljene kot cepljene in prebolele, edini sorazmerno ‘varni’ za svojo okolico so tisti, ki se redno testirajo?
“Še vedno ima PCT določen pomen, saj je okužb manj med osebami, ki so polno imunsko zaščitene,” odgovarja Vindišar. Epidemiologinja Čakš Jager pa opozarja na pomembne razlike pri prenosu koronavirusa “Študije so sicer iz časa delte, za omikron jih še ni. Količina virusa, ki ga izloča cepljena oseba, je bistveno manjša kot pri necepljeni. Druga stvar je potek bolezni, ki je pri cepljenem veliko blažji kot pri necepljenem. Cepljenje je tisti varovalni mehanizem, ki preprečuje povečanje števila hospitalizacij. Pri cepljenih je manjša kužnost in tudi veliko več asimptomatskih potekov.”
Vodja centra za nalezljive bolezni Mario Fafangel pravi, da je pogoj PCT še vedno zelo relevanten tako glede verjetnosti, da se okužimo, kot tega, da okužbo širimo naprej, saj je oboje pri cepljenih manj verjetno. “Pomembno pa je tudi, da s PCT dosegamo precepljenost populacije, da se epidemija konča oziroma jo bomo lahko obvladovali z ukrepi, ki bodo manj invazivni.”
Čez nekaj tednov, ko bo jasno, kako hudo se omikronski val odraža v bolnišnicah, pa si bodo morale vse države postaviti vprašanje, kako naprej z obvladovanjem epidemije, še pravi Fafangel. “Verjetno bo primarna vloga cepljenja to, da preprečuje hud potek bolezni.”
Kakšne številke v bolnišnicah zmoremo brez ukrepov
O smiselnosti pogoja PCT smo vprašali tudi ministra za zdravje Janeza Poklukarja, ki odgovarja, da je “ključno zmanjšati število hospitalizacij, ki najbolj bremenijo zdravstvo, temu pa se posledično prilagaja vsa družba”.
Trenutno še vedno deluje 12 covidnih bolnišnic, od katerih jih ima deset tudi intenzivne oddelke. Za zdaj torej še nismo blizu številkam hospitaliziranih, ki jih je vsako leto povzročila gripa in bi jih naš zdravstveni sistem zmogel brez večjih težav in ko bi posledično lahko začeli sproščati tudi omejevalne ukrepe. “Zbiramo podatke, pri koliko bolnikih je covid vodilna diagnoza,” na vprašanje N1 odgovarja sekretar Franc Vindišar. “Dejstvo je, da imamo v zadnjih 14 dneh povečano število pacientov, ki imajo druge osnovne diagnoze, covid pa je spremljajoča. Izhodna strategija je že pripravljena, a se prilagaja trenutnim razmeram. Predvideno je, katere covidne bolnišnice se postopoma izklapljajo glede na število hospitaliziranih bolnikov.”
Jeseni, še pred pojavom omikrona, je minister Poklukar dejal, da je le visoka precepljenost, to je nad 70 odstotkov, tista, ki omogoča opustitev ukrepov za preprečevanje širjenja okužb, predvsem PCT, in v celoti odprto družbo. Trenutno je polno cepljenih 57 odstotkov prebivalcev, od cilja 70 odstotkov smo tako še precej oddaljeni. Deset odstotnih točk pomeni približno 210 tisoč prebivalcev, od prvega januarja do včeraj pa se je na novo (s prvim odmerkom) cepilo okrog 9.000 ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje