V večini bolnišnic trdijo, da z intenzivno mobilizacijo kadra obvladujejo razmere, ki jih povzroča širjenje koronavirusa. Pri tem se soočajo s številnimi izzivi. Med drugim odpovedujejo vse več nenujnih posegov.
Ker število bolnikov s covidov-19, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, narašča, bodo v slovenskih bolnišnicah zanje odprli največje možno število postelj. To število, tako kot zmogljivosti slovenskega zdravstva na splošno, je omejeno s številom zdravstvenih delavcev. Predvsem medicinskih sester oziroma zaposlenih v zdravstveni negi.
“Vzamemo vsakega, ki ga lahko uporabimo”
“Mobilizacija kadra poteka zelo intenzivno,” pravijo v bolnišnici Jesenice, ki jo vodi Mark Toplak. Podobno so nam povedali tudi v več drugih bolnišnicah.
Z večine bolnišnic so nam odgovorili, da razmere za zdaj obvladujejo. V mnogih pa dodajajo, da se pri tem soočajo s težavami oziroma izzivi in da ne vedo, kako bo, če bodo obremenitve naraščale.
“Vzamemo vsakega, za katerega presodimo, da ga lahko uporabimo,” nam je v kratkem telefonskem pogovoru povedala Mihaela Zidarn, ki koordinira prerazporejanje kadra v kliniki za pljučne bolezni Golnik. “Med tistimi, ki pridejo, je veliko takih, ki niso vajeni delati v takšnem okolju, v takšnih razmerah,” dodaja.
Zdravstveni domovi ne morejo odstopiti dovolj medicinskih sester
Bolnišnice bi potrebovale predvsem dodatne diplomirane medicinske sestre oziroma zdravstvene tehnike. Teh pa jim v primarnem zdravstvu ne morejo odstopiti dovolj.
“Zadnje dni smo deležni velikih pritiskov zdravstvene politike in bolnišnic, naj jim posodimo medicinske sestre, sočasno pa se s pomanjkanjem kadra ob novih obremenitvah srečujemo sami,” pravijo v zdravstvenem domu Kranj, ki ga vodi Liljana Gantar Žura, “V tem tednu cepimo vsak dan, ambulante za infektivne bolnike in odvzem brisov PCR so prav tako kadrovsko okrepljeni za vso populacijo, otroke, šolarje in odrasle.”
Poudarili so, da so morali tudi sami prek podjemnih pogodb zaposliti osem zdravnikov in štiri medicinske sestre, poleg tega pa pri njih dela 69 študentov. “12 študentov zdravstvenih ved se vključuje v covid točke, ostalih 57 pa pomaga pri administraciji ter pri triaži na vhodih v zdravstveni dom,”, pojasnjujejo.
V zdravstvenem domu Koper, ki je danes v izolsko bolnišnico poslal tri diplomirane zdravstvene tehnike, pravijo, da vsak dan težje organizirajo svoje delo. “Delamo nadure, zaposlili pa smo tudi nekaj kadra, ki ga ne pokrivamo s sredstvi, ki nam jih nakazuje ZZZS,” je poudarila strokovna vodja koprskega zdravstvenega doma Ljubica Kolander Bizjak.
Tudi primarno zdravstvo ima namreč zaradi epidemije številne dodatne naloge, kot sta cepljenje in testiranje. “Do kdaj bomo zmogli,” se je na koncu elektronskega sporočila vprašala Ljubica Kolander Bizjak (na fotografiji spodaj).
Podobno je pri zasebnikih. “Skoraj vsak dan izvemo za kakšno novo obveznost, ki nam jo naloži ministrstvo za zdravje,” pravi Darja Čakar, direktorica zdravstvenega centra Aristotel. Podjetje sestavljajo tri ambulante družinske medicine in tri referenčne ambulante, vendar bolnišnicam ne morejo odstopiti nobene medicinske sestre. “Naš kader dela vsak dan do noči in komaj zmoremo,” razmere opisuje direktorica.
Raven oskrbe se znižuje
V nekaterih bolnišnicah zato odpovedujejo vse več storitev, ki niso povezane s covidom-19. V izolski bolnišnici so na primer 65 svojih delavcev prerazporedili na covid oddelek in v enote intenzivne nege ter prejeli skupno devet zdravstvenih tehnikov iz ortopedske bolnišnice Valdoltra ter koprskega in izolskega zdravstvenega doma. “Za enkrat obvladamo razmere glede covida, če pa bi želeli izvajati tudi nenujni program, bi potrebovali še približno trideset delavcev,” pravi Mladen Gasparini, predstojnik oddelka za kirurgijo v bolnišnici Izola.
“Danes imamo sestanek kriznega štaba in najverjetneje bomo odslej opravljali samo še operativne posege z napotnico nujno ter operacije na rakavih bolnikih,” pa pravi Nataša Kreft, ki skrbi za razporejanje zdravstvenega osebja v bolnišnici Murska Sobota. Do danes so opravljali tudi operacije pacientov z napotnico stopnje zelo hitro.
“Preživeli bomo,” pravi direktor bolnišnice Topolšica Jurij Šorli. Velenjski zdravstveni dom jim je odstopil dve medicinski sestri, pomagata pa tudi zasebna zdravnica iz Šoštanja ter zasebni zobozdravnik iz Velenja. “Ravni oskrbe, ki jo ljudje pričakujejo, pa ne moremo zagotavljati,” dodaja Šorli, “Ravni, pri katerih bi bili spoštovani strokovni normativi, pa tako ali tako nikoli nismo mogli zagotavljati niti v običajnih razmerah.”
Razmere bolnišnice najprej rešujejo s prerazporejanjem svojega kadra. To pomeni, da svojim zaposlenim naložijo delo, ki zahteva višjo usposobljenost, hkrati pa iščejo dodatne delavce za manj zahtevna dela.
“V intenzivno enoto za bolnike s covidom smo razporedili več kot polovico kadra zdravstvene nege, ki je trenutno zaposlen v centralni enoti intenzivne terapije,” pravijo na primer v bolnišnici Šempeter pri Gorici.
Študentje potrebujejo mentorje
Največji delež dodatnih delavcev v bolnišnicah predstavljajo študentje medicine ter študentje in dijaki s fakultet in srednjih šol za zdravstveno nego. V več bolnišnicah začasno pomaga pa več deset študentov in dijakov.
“Za pomoč na covidnih oddelkih se je prijavilo 23 študentov medicine, v delo pa se že od lani vključuje približno 20 študentov zdravstvene nege,” so nam odgovorili s Klinike za pljučne bolezni Golnik. Pri tem pa so poudarili, da študentje potrebujejo mentorje. V bolnišnici Golnik pomagajo tudi dve diplomirani medicinski sestri iz kranjske porodnišnice ter ena iz škofjeloškega zdravstvenega doma.
V nekaterih bolnišnicah, na primer v novomeški, ptujski in trboveljski, so nam koordinatorji za prerazporejanje osebja dejali, da so vsaj za zdaj uspešni pri zagotavljanju zadostnega števila delavcev. Tudi v teh bolnišnicah pa poudarjajo, da ne vedo, kako bo, če se bodo potrebe v naslednjih dneh in tednih povečale.
Pomoč iz vojske in Rdečega križa
“S prerazporejanjem svojih zaposlenih, s pomočjo dveh zdravstvenih tehnikov iz Ormoža ter z nekaj študenti obvladujemo situacijo,” pa je dejal Primož Horvat iz bolnišnice Ptuj. V bolnišnici Novo mesto pa pomagajo štirje delavci zdravstvene nege iz slovenske vojske, eden iz zdravstvenega doma Trebnje ter enkrat na teden dva, ki sta sicer zaposlena pri koncesionarki iz Mirne Peči.
Zdravstveni izvajalci računajo tudi na pomoč prostovoljcev, na primer tistih, ki sicer pomagajo prek Rdečega križa. Formalnosti naj bi bile urejene kmalu, so nam povedali v nekaterih bolnišnicah.
Bodo maksimalne zmogljivosti zadostovale?
Trenutno je v bolnišnicah 1008 bolnikov s covidom-19, število pa naj bi naraščalo še vsaj teden dni, kažejo zadnje projekcije strokovnjakov. Vendar je rast v zadnjih dneh počasna. Po zadnjih projekcijah najvišje število hospitaliziranih ne bo doseglo števila 1200, kolikor znaša maksimalna zmogljivost. Res pa je, da zadnje projekcije ne vključujejo včerajšnjega visokega števila potrjenih okužb.
Podobno je s številkami bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo intenzivno terapijo oziroma nego. Včeraj je bilo teh bolnikov 229. To število je v zadnjih dneh naraščalo hitreje kot število vseh hospitaliziranih, vendar po zadnjih projekcijah najverjetneje ne bo preseglo največjega možnega števila postelj v enotah intenzivne terapije, torej 289.
Zmogljivost zdravstvenega sistema pravzaprav ni omejena s številom postelj in velikostjo prostorov, ampak s številom zdravstvenega kadra.
Prav zato je minister za zdravje Janez Poklukar zdravstvene zavode večkrat pozval, naj si pomagajo med seboj. Ob enem od pozivov je tudi dejal, da je za vsakega covidnega pacienta, ki zaseda “navadno” posteljo, potrebna ena medicinska sestra, za vsakega, ki leži na enoti intenzivne terapije, pa dve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje