V Veliki Britaniji je število novih okužb znova poskočilo, na Portugalskem je omejen dostop do Lizbone, v Sydneyju v Avstraliji so omejili izhode iz mesta. Kaj lahko glede na precepljenost pričakujemo pri nas in kaj sledi jeseni?
Bo poletje res tako brezskrbno, kot smo načrtovali? Kar od 40 do 60 odstotkov bolj nalezljiva delta različica koronavirusa že povzroča skrbi po Evropi. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni napoveduje, da bo do začetka avgusta v Evropi že 70 odstotkov okužb prav s to različico, konec avgusta pa že kar 90 odstotkov. Ob zgolj 29-odstotni precepljenosti je glavno vprašanje, kako brezskrbno bo zares poletje?
V oddaji N1 STUDIO sta o koronavirusu govorili dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in vodja Posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ, in dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica infekcijske klinike.
Konec avgusta večinoma le okužbe z delta različico
Na vprašanje, kako je z razširjenostjo delta različice pri nas, je Lejko Zupanc pojasnila, da točnih podatkov nima, je pa prejela podatke prof. dr. Miroslava Petrovca z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, kjer so imeli do zdaj 12 nepovezanih primerov okužb z delta različico koronavirusa. Včeraj so po podatkih vlade ob 2.146 PCR-testih potrdili 43 novih okužb s koronavirusom. Pozitivna sta bila dva odstotka PCR-testov. V bolnišnicah zdravijo 80 bolnikov s covidom-19, 28 na intenzivni negi. Smrti zaradi koronavirusa včeraj ni bilo.
“Trendi so odlični in upamo, da se bo tako tudi nadaljevalo,” je povedala Lejko Zupanc in dodala, da bodo, če bodo sedaj opazili porast števila okuženih, to verjetno pripisali delta različici.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni sicer ocenjuje, da bo delta različica do konca avgusta predstavljala 90 odstotkov vseh novih okužb v EU. Ta odstotek seveda težko preprečimo, glede na to, kako nalezljiva je, lahko pa preprečimo hitro naraščanje števila novookuženih. “Nekateri ukrepi bodo zagotovo ostali v veljavi,” je pojasnila Lejko Zupanc ter pri tem omenila predvsem distančne ukrepe, kot sta nošenje mask v zaprtih prostorih in ohranjanje distance. Tudi sama teh ukrepov včeraj ne bi ukinjala, kot glavno aktivnost, ki se je moramo posluževati, pa je omenila prav cepljenje. “To je ukrep, ki bi nas najbolj zaščitil pred naraščanjem okužb,” je pojasnila Lejko Zupanc.
Kupujemo si čas za delto
Včeraj se je sicer začelo množično cepljenje nenaročenih, vendar v Ljubljani velikega interesa ni bilo. Od 600 razpoložljivih odmerkov jih je bilo porabljenih le 42. Na vprašanje, zakaj je zanimanje tako upadlo, je Beović povedala, da morajo opraviti še podrobnejše analize in nekaj časa opazovati trend cepljenja.
“Verjetno so bili cepljeni že vsi, ki jih je skrbelo za lastno zdravje, ter vsi, ki so želeli potovati,” je pojasnila in dodala, da je posameznike, ki še niso bili cepljeni, treba na cepilna mesta aktivno vabiti. Pri tem je opozorila predvsem na starejše, ki so hkrati zelo ogroženi ter hkrati nezmožni priti do cepilnega mesta, kljub temu da so ta teden začele delovati tudi mobilne cepilne enote. Takšne posameznike bi bilo tako verjetno treba aktivno vabiti s pomočjo osebnih zdravnikov na načine, ki so že uveljavljeni pri zgodnjemu odkrivanju in preprečevanju bolezni.
Glede same učinkovitosti cepiv pri delta različici je bilo doslej zbranih zelo malo podatkov. “Zaščita je sicer nedvomno prepričljivo dobra, vendar je treba biti cepljen z dvema odmerkoma,” je pojasnila Beović. Pred nevarnostjo delta različice pa svari tudi glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V kolumni, ki jo bomo objavili jutri, je zapisal: “Ne zatiskajmo si oči. Bolj prenosljive različice bodo s časom spodrinile ostale. Prisotne bodo povsod. O tem ni dvoma. Kupujemo si čas za delto, saj je to tisto, s čimer se bo svet spopadal v prihodnje. Dva odmerka cepiva oziroma polno cepljenje je tisto, kar potrebujemo.”
Lejko Zupanc mu je pritrdila in dodala, da smo doslej videli, da ima delta različica koronavirusa izjemno velike sposobnosti mutacije. “Ne izključujem možnosti še kakšne druge različice, ki morda ne bo prenosljiva, bo pa bolj patogena in bo tako tudi potek bolezni pri mlajših težji,” je pojasnila Lejko Zupanc ter ponovno poudarila, da je le cepljenje tisto, ki nas lahko obvaruje pred hospitalizacijo.
Poživitveni odmerek najverjetneje mRNA
Zaščita po cepljenju z drugim odmerkom je zelo verjetno dolgotrajna. Razprave, ki potekajo med strokovnjaki po svetu, se nagibajo k temu, da bo naslednji odmerek pri zdravi populaciji srednje starosti potreben šele leto dni od prvega odmerka, je pojasnila Beović in dodala, da ni odveč, če se ljudje cepijo že danes, saj jih bo to verjetno ščitilo tudi čez zimsko obdobje.
Ranljivejše skupine, ki so bile cepljene na začetku cepljenja, pa bo najverjetneje treba cepiti že pred jesensko sezono. “Razmišlja se o kombiniranem cepljenju s cepivom proti gripi,” je pojasnila Beović in dodala, da se stališče Evropske agencije za zdravila (Ema) do načina cepljenja z drugim odmerkom v tem času ni spremenilo. “V teh določilih je še vedno predvideno cepljenje z isto vrsto cepiva, ko gre za drugi odmerek. Počasi pa se nabirajo informacije, kakšna je varnost in kakšen je odziv telesa pri kombinaciji cepiv,” je pojasnila Beović. V zadnjem času je tako najbolj prepričljiva še neobjavljena in nerecenzirana nemška raziskava, ki kaže na boljši učinek in odgovor celične imunosti, če kombiniramo cepiva in posameznik po prvem odmerku s cepivom podjetja AstraZeneca prejme drugi odmerek cepiva podjetja Pfizer.
Ker se po svetu cepljenje s cepivom podjetja AstraZeneca zaradi izjemno redkih, a resnih nezaželenih stranskih učinkov umika in imamo hkrati tudi težave z dobavo, je sicer mogoče, da bomo imeli kasneje na razpolago več mRNA cepiva in bo to cepivo, s katerim bomo cepljenje nadaljevali, je še pojasnila Beović.
Tudi ljudi že skrbi, kdaj bodo prejeli tretji odmerek cepiva. Na nas se je recimo obrnila zaskrbljena bralka, ki dela kot negovalka in je bila januarja cepljena z drugim odmerkom Pfizerja. Poživitveni odmerek bo po besedah Beović tako najverjetneje prejela čez eno leto, vendar točnih podatkov nimamo. Prav tako bo najverjetneje prejela cepivo mRNA, odvisno tudi od tega, katera cepiva bomo imeli takrat na voljo.
Prebolevnike bi bilo verjetno treba cepiti prej
Danes smo prejeli tudi odgovor Pfizerja, češ da pri njih še poteka klinična raziskava, kdaj bo potreben tretji odmerek. Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ pa se je na začetku meseca na posvetovalni skupini tudi sama strinjala s tem, da se obdobje trajanja zaščite cepiv podaljša na devet mesecev. “Gotovo smo s cepljenjem zaščiteni devet mesecev,” je bila jasna Beović in dodala, da imamo na tem področju le eno klinično raziskavo, ki kaže, da je zaščita po šestih mesecih 91-odstotna.
Pri prebolevnikih pa nastopi vprašanje, kaj za njih predstavlja delta različica virusa. “Po preliminarnih podatkih naj bi prebolelost ščitila slabše od cepljenja, zato se pojavljajo pozivi, da bi bilo ob pojavljanju delta različice tudi prebolevnike treba cepiti prej,” je pojasnila Beović.
Zaradi delta različice pri nas med poletjem ne pričakujemo zaostrovanja ukrepov. “Moramo vedeti, da je, ko enkrat število začne naraščati, že skrajni čas za ukrepe,” je še dodala Lejko Zupanc in izrazila upanje, da se ne bo ponovil lanski scenarij, ko se je zaradi hitre širitve okužb predčasno zaključila turistična sezona.
Oglejte si celotno oddajo N1 STUDIO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!