Seveda pri nas vso slavo za vse pomembne praznike - tako božične kot velikonočne - požanje potica. Vsi nadevi so dovoljeni, a klasika z orehi, rozinami, lešniki, makom je še vedno prevladujoča. Slovenci imamo radi tudi italijanski panettone in nemški božični kruh oziroma slavni Stollen Dresden. A poglejmo v domače pečice po vsej Evropi, kaj pečejo naši bližnji in daljni sosedje. Katere so poleg potice še slavne sladice?
Bûche de Noël – Francija
Bûche de Noël je tradicionalni francoski desert (rolada), ki se ga uživa okoli božiča. Prvi recept je nastal v 19. stoletju, osnovne sestavine pa so rahel genovski biskvit, krema iz čokolade in masla ter stopljena čokolada, s katero sladico premažemo. Božična rolada se za sveto noč je tudi v drugih francosko govorečih deželah – Kanada, Belgija, Švica – in tudi v nekaterih francoskih čezmorskih kolonijah.
Churro – Španija in Portugalska
Ocvrte sladke palčke so tradicionalna praznična jed v Španiji, na Portugalskem in tudi v deželah srednje in južne Amerike. Izvor jedi ni potrjen, najverjetneje pa so recept za churro prinesli portugalski pomorščaki s Kitajske, saj tam poznajo podobne palčke iz testa pod imenom Youtiao.
Božični puding – Velika Britanija
Tradicionalna britanska božična poslastica z rozinami, brusnicami in mandlji je dobro poznana v vseh angleško govorečih deželah. Na Škotskem predvsem med rimokatoliki se za sveto noč ponudi dundee cake, tradicionalna škotska torta. V Južnoafriški republiki pa jedo božičnemu pudingu podoben kolač, ki se imenuje malva puding.
Christstollen ali božični kolač – Nemčija
Okoli božiča je v Nemčiji najbolj priljubljena sladica božični kolač. Sladek kruh je obogaten s suhim sadjem, oreščki in po navadi tudi z marcipanom. V različnih delih nemških dežel ga pripravljajo na različne načine, najbolj znan pa je zagotovo dresdenski božični kolač.
Panettone – Italija
Sladek kruh, ki je lahko polnjen z oreščki, kandiranim sadjem, čokolado … prihaja iz Milana (začetek 20. stoletja) ter je najbolj tipična italijanska sladica za božič in novo leto. Pannetone je priljubljen v številnih državah po svetu, tudi v Sloveniji.
Lussekatt ali Lucijine mačke – Švedska
Lucijine mačke so božično žafranovo pecivo v rolicah, ki je posvečeno Sv. Luciji, krščanski mučenki in devici. Sladica je narejena iz moke, masla, kvasa, sladkorja, ribeza, rozin, žafrana ter cimeta ali muškatnega oreščka.
Æbleskiver – Danska
Puhasto pecivo iz jabolk ali jabolčne čežane je tradicionalna božična sladica na Danskem. Po navadi se poleg aebleskiverja pije grog, ki je narejen iz ruma, žganja in čaja.
Cougnou – Belgija, Nizozemska in Luksemburg
Cougnou ali Jezusov kruh za božič jedo v tako imenovanih Nizozemskih deželah (Lage Landen), ki zajemajo Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg. Sladek kruh ima obliko dojenčka – Jezusa – ter je običajno narejen iz moke, jajc, mleka, kvasa, rozin in sladkorja, zraven pa se pije vroča čokolada.
Kourabiedes in melomakarona – Grčija
Slastni piškoti se v Grčiji po tradiciji jedo za božič. Kourabiedes so medenjaki, posuti z mletimi orehi, mandlji ali lešniki, melemakarona pa so masleni mandljevi piškoti, povaljani v sladkorju v prahu.
Qagħaq tal-għasel – Malta
Medeni obroč je tradicionalna malteška sladica, ki se jo postreže v božičnem času. Pecivo, ki je bilo znano že v 15. stoletju ter se uživa skupaj s čajem ali vinom, je polnjeno z maso iz medu, marmelade, limone, pomaranče, cimeta, vanilje, sladkorja, začimb, …
Cozonac – Romunija in Moldavija
Cozonac, sladek mlečni kruh, v Romuniji in Moldaviji jedo za vse krščanske praznike – božič, veliko noč, binkošte. V Bolgariji pa je na mizah le za veliko noč.
Beigli ali makova potica – Madžarska
Makova potica je dobro poznana ne le na Madžarskem, temveč tudi na Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Avstriji, Bosni, Hrvaški, Srbiji, Belorusiji, Ukrajini, Rusiji, Romuniji, Latviji, Litvi, Sloveniji … Na Madžarskem ob praznikih in posebnih priložnostih radi jedo tudi orehovo in kostanjevo potico.
Potica – Slovenija
Ene najbolj izvirnih in najbolj znanih tradicionalnih slovenskih jedi – potice – ni treba posebej predstavljati. Najstarejša pisna omemba potice, takrat imenovana še povitica, se najde v delih Primoža Trubarja iz let 1575 in 1577. Najstarejši recept za potico je objavil Janez Vajkard Valvasor, v šesti in sedmi knjigi svojega dela Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689.
Recept za panettone s čokolado
Panettone s čokolado
- 30 g kvasa
- 80 g sladkorja
- 350 g moke
- 150 ml mleka
- ščepec soli
- ščepec muškatnega oreščka
- 4 rumenjaki
- 150 g temne čokolade
- 100 g olupljenih mandljev
- 100 g masla
- 1 jajce
- 2 žlici sesekljanih mandljev
Potek:
- Iz kvasa, 1 žličke sladkorja, 1 žlice moke in malce mleka pripravite kvašeno mešanico ter jo 5 do 10 minut pustite vzhajati na toplem. Preostalo moko presejte v skledo, dodajte preostali sladkor, sol in muškatni orešček. Dobro premešajte.
- Kvašeno mešanico dodajte moki, nato primešajte še rumenjake, koščke čokolade in mandljev. Dodajte preostalo mleko in stopljeno maslo. Zgnetite mehko in voljno testo ter ga pustite 30 minut vzhajati na toplem.
- Testo lahno pregnetite in oblikujte hlebček. Okrogel model (premera 16 cm) obložite s papirjem za peko. Vanj položite testo in ga pustite vzhajati 30 minut. Premažite ga z jajcem, križno zarežite, potresite z mandlji in panettone 20 minut pecite v pečici, segreti na 200 stopinj. Nato zmanjšajte temperaturo na 160 stopinj in kolač pecite še 30 minut.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
