Menu Item
Danes je morda zadnja dobra priložnost za opazovanje severnega sija – vsaj za nekaj časa. Kolikšna je verjetnost, da ga bomo videli, smo vprašali astrofizika.
Potem ko smo v nedeljo, 5. novembra, lahko v velikem delu Slovenije opazovali najmočnejši severni sij v zadnjih dvajsetih letih, obstaja možnost, da bomo “goreče obzorje” videli tudi nocoj.
Kaj kažejo trenutne napovedi?
Kot kaže napoved spletne strani meteoagent.com, bo indeks sončeve aktivnosti oziroma sončne nevihte, kot pojav tudi imenujejo in ki severni sij povzroča, danes visok – celo višji, kot je bil v nedeljo.
Napoved (prav tako dopoldanska) na spletni strani ameriške zvezne agencije za oceane in atmosfero NOAA pravi, da bo nocoj največja verjetnost za opazovanje severnega sija med 21. in 22. uro zvečer. Takrat naj bi bilo največ verjetnosti za severni sij nad severno Skandinavijo, južnejša območja Evrope pa za zdaj ostajajo “temna”. Trenutno je verjetnost za ta pojav nad Skandinavijo okoli 50-odstotna, za večjo zanesljivost bi morala barva biti rdeča. Podatki se na spletni strani osvežujejo vsake pol ure, zato priporočamo, da v popoldanskih urah večkrat preverite zgornjo spletno stran in pogledate, kakšne so napovedi za Slovenijo (Slovenijo najdete na sliki zgoraj desno).
Kakšna bo danes verjetnost za opazovanje severnega sija pri nas, smo vprašali astrofizika in profesorja na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Tomaža Zwitterja.
“Dopoldne (pogovarjala sva se ob 9.30) je težko predvideti, kaj se bo zares dogajalo zvečer. Še najbolj zanesljive informacije bomo imeli uro, preden se bo zares kaj zgodilo,” je povedal profesor Zwitter. V nedeljo je bil severni sij, ki smo ga lahko opazovali pri nas, v resnici nad Nemčijo, torej nekaj sto kilometrov južneje od Skandinavije. Ali severni sij tako nizko danes ne bo prišel? “Ni nujno,” je dejal. “Lahko bo prišel ‘piš’ sončne nevihte, ki bo segel južneje, in v tem primeru ga bomo morda lahko videli tudi pri nas,” je dodal in ponovil, da bomo zares bolj natančno vedeli kakšno uro pred tem.
“Severnega sija, ki bi bil nad severno Skandinavijo, pri nas ne bi videli. Zemlja je pač okrogla in zaradi ukrivljenosti bi za nas bilo dogajanje pod severnim obzorjem,” je razložil. “Aktivnost mora biti dovolj močna in segati vsaj nad severno Nemčijo, recimo v geografski širini Berlina, da bi jo lahko opazovali tudi pri nas, tako kot je to bilo v nedeljo.” Prav tako mora sij biti dovolj visoko. Tisti, ki smo ga opazovali v nedeljo, se je dogajal okoli 200 kilometrov nad površjem. Od višine, na kateri sončni veter “vznemiri” našo atmosfero, pa je odvisna tudi barva severnega sija. Nedeljski je bil rdeč in takšnega pri nas najpogosteje vidimo. V Skandinaviji oziroma v severneje ležečih krajih pa je severni sij dostikrat zelenkaste barve, ker se dogaja nižje, na višini okoli 100 kilometrov.
Kje je severni sij najbolje opazovati?
Profesor Zwitter je dejal, da je prvi pogoj vreme. Noč mora biti čim bolj jasna. Drugi, prav tako pomemben pogoj je dovolj temno okolje. “Ljubljana je za opazovanje najslabša, prav tako tudi druga mesta, v katerih je svetlobna onesnaženost največja, saj svetloba javne razsvetljave močno zmanjša kontraste in sij je slabo viden ali pa sploh ni,” je pojasnil. Je pa recimo že Rožnik lahko primeren, če najdemo kotiček, kjer pogleda ne ovirajo luči iz doline. Še boljša je recimo Šmarna gora. Višje točke so primernejše tudi zato, ker severni sij ne obsije celotnega neba, pač pa sega nekaj stopinj nad obzorje, tako da ga v zaprtih dolinah včasih zastira bližnje hribovje.
Kako dolgo traja severni sij?
Kakor kdaj. “Nedeljski severni sij je bil precej kratkotrajen,” je dejal profesor Zwitter, “v pol ure, v eni uri je že zbledel”. Sicer spletne strani, posvečene severnemu siju, navajajo, da običajno “predstava na nebu” traja okoli pol ure, lahko pa tudi nekaj ur.
Ali je v resnici takšen kot na fotografijah in posnetkih?
“Kamere kontrast močno povečajo,” je povedal profesor Zwitter, “čeprav je bil nedeljski severni sij lepo viden tudi s prostim očesom. Sicer pa kontrast dodatno zmanjšuje svetlobno onesnaženje v okolici opazovališča.”
Na videoposnetkih severnega sija, ki jih lahko vidimo v dokumentarcih ali ki krožijo po spletu, pogosto dobimo vtis, da gre za dinamičen dogodek, ko “zavese” plešejo po nebu in se neprestano spreminjajo. “Dogodek je dinamičen,” je povedal Zwitter, “vendar ne tako hiter, kot je na mnogih posnetkih.” Ti so namreč velikokrat pospešeni. “Je pa tudi s prostim očesom mogoče zaznati spremembe, le da so te v realnem času počasnejše. V rdečem severnem siju, kakršen se največkrat pojavlja pri nas, v kakšni minuti že lahko opazimo, da je prizor drugačen, kot je bil nekaj časa nazaj. Je pa res, da so severni siji, ki se dogajajo nižje, tisti zelenkasti, malce bolj dinamični od rdečih.”
Torej – bo ali ne bo viden?
“Lahko bo, lahko ne bo,” je bil profesor Zwitter previden v odgovoru. “Najboljši instrument, da to ugotovimo, nosimo s seboj. To so naše oči,” je dodal. “Veliko bolje, kot da ljudje strmijo v zaslone pametnih telefonov, bi bilo, če bi se večkrat zazrli v nebo.”
Sicer pa danes ni zadnja priložnost za opazovanje severnega sija pri nas. Glede na trenutno in prihodnjo sončevo aktivnost se bodo do konca leta in še celo naslednje leto občasno pojavile povečane možnosti za opazovanje severnega sija na naših zemljepisnih širinah, je še povedal profesor Zwitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje