Plačani spletni oglasi s podobami znanih blagovnih znamk, za katerimi se skrivajo lažne spletne trgovine s ponaredki ali spletni prevaranti, ki prežijo na podatke vaše kreditne kartice, so v porastu. Tako naj vas ne preseneti, če vas kot "sponzorirana vsebina" nagovori oglas trgovine Nike Slovenija ali Adidas Slovenija. Prevaranti so namreč ugotovili, da slovenski kupci bolj zaupajo domačim podjetjem, zato to zdaj s pridom izkoriščajo. Ste jim že nasedli?
Splet ni le poln prevarantov, ki z uporabniki stopijo v neposredni stik in jih želijo na različne načine pretentati, prevare se dogajajo tudi bolj prikrito. Med bolj razširjenimi tovrstnimi prevarami so lažni sponzorirani spletni oglasi, ki jim tehnološki giganti, kot sta Google ali Meta, brez strožjega nadzora pustijo, da so jim njihovi uporabniki izpostavljeni.
Ti sponzorirani oglasi, z imenom in grafiko znane blagovne znamke (včasih morda s kakšno spremenjeno črko), ki na prvi pogled delujejo legitimno, vodijo do lažnih spletnih strani, na katerih se izvaja phishing ali prodaja ponaredke.
Še večja težava kot oglasi na Facebooku so Googlovi oglasi. Plačane objave so vedno na prvem mestu, pojasnjuje Jasmina Mešić s SI-Certa. Kot pravi, ljudje namreč dostikrat ne ločijo, kaj je relevanten zadetek in kaj sponzoriran “Google Ads”.
“Klik na te oglase lahko vodi na phishing spletne strani, na katerih kradejo gesla. Med primeri zlorab so bile tudi že slovenske banke. Gre za neposredno širjenje nevarnosti in nelegalno dejavnost. Hkrati pa so varovalke ali mehanizmi na strani Googla oziroma Mete (Facebook, Instagram …) praktično neobstoječe,” opozarja.
Čeprav tudi na Si-Certu redno prijavljajo takšne oglase, lahko na Facebooku, Instagramu ali Googlu še vedno oglašuje kdorkoli. “Ni preverjanja identitete podjetja ali drugega mehanizma, potrebna je samo kreditna kartica. Vsi spletni prevaranti, ki oglašujejo, pa to počnejo z zlorabljenimi kreditnimi karticami. Torej tudi plačilo oglaševanja zanje ne predstavlja finančnega bremena, saj to pade na žrtev zlorabljene kartice, zaradi česar so se prevarantski oglasi še bolj razširili,” opisuje problematiko.
Pri sovražnem govoru in goloti zelo hitri, pri plačanih oglasih pa ne
Že večkrat se je zato problematiziralo, zakaj veliki spletni giganti dopuščajo številne spletne oglase, ki vodijo neposredno v kriptoprevare, phishing ali druge prevare.
Po prepričanju Jasmine Mešić s Si-Certa spletne platforme zelo malo naredijo za zaščito uporabnikov, kar je velika težava. Po drugi strani pa na milijarde spletnih strani, ki se jim dopušča oglaševanje na takšen način, tudi ne zmorejo sprotno preverjati. “Vsi so zelo osredotočeni na prijavo sovražnega govora, zelo hitro se odzovejo na prikazovanje golote in debate o cepivih, pri oglaševanju, ki je v ozadju finančno podprto, pa niso tako zelo hitri,” je kritična.
Prevare prek lažnih sponzoriranih oglasov so na spletu prisotne že leta, so pa na Si-Certu lani zaznali, da so se ti oglasi še intenzivneje razširili in postali nekakšna običajna poslovna praksa brez kakršnihkoli ovir. Oglas namreč lahko vsebuje karkoli, pogosto je v ozadju zlorabljen obstoječ profil ali spletna stran, povezana z oglaševalskim računom, zato je čedalje več phishing napadov in vdorov tudi v poslovne strani podjetij.
“Spremenijo samo ime spletne strani ali profila, v ozadju pa že imajo zlorabljen oglaševalski račun. Vse, kar naredijo, je postavljanje oglasov. Tudi če preverite zgodovino sprememb strani na Facebooku, so spremenjena samo imena,” enega od prijemov, ki ga uporabljajo prevaranti, opiše Jasmina Mešić.
V trenutku, ko kliknete na oglas, ste prepuščeni sami sebi
Zagotovila, da za na videz popolnoma verodostojnim oglasom zagotovo stoji preverjeno podjetje ali znamka, torej ni več. “V trenutku, ko kliknete na oglas, vas ta pelje na zunanjo spletno stran, od tu pa je uporabnik prepuščen sam sebi,” opozarja Jasmina Mešić.
V zadnjih mesecih so v velikem porastu lažne spletne strani, ki imajo v imenu Slovenija (npr. Nike Slovenija, Adidas Slovenija, Intimissimi Slovenija …). Prevaranti so namreč ugotovili, da slovenski kupci bolj zaupajo domačim podjetjem. “Lani novembra smo samo v enem mesecu zaznali kar 60 takšnih z besedo Slovenija,” pojasni. Te spletne strani so narejene po enakem kopitu s prekopiranimi fotografijami in nižjimi, vendar ne neverjetno nizkimi cenami izdelkov.
Ko uporabnik klikne na oglas, največkrat pristane v lažni trgovini – kjer lahko pride do phishinga z zlorabo kreditne kartice, ali v trgovini s ponaredki. Pri teh poleg phishinga obstaja nevarnost, da kupec izdelka ne bo prejel ali bo prejel paket z nenaročeno ceneno vsebino. “Cela veriga nevarnosti, ki pa bi jih uporabnik lahko ali moral prepoznati,” pravi Mešić.
Kako prepoznati lažno spletno trgovino?
Eden od znakov, ki lahko v uporabniku vzbudi sum, da je spletna trgovina lažna, je, da so na zalogi vsi modeli, ob tem pa je obljubljena brezplačna dostava po vsem svetu. Tipičen znak je tudi, da v razdelku spletne strani “O nas”, “O podjetju” ali “Kontakt” ni podatkov o podjetju, kot so naslov, davčna številka, in ostalih podatkov za preverbo subjekta, ki morajo biti po zakonu o evropskem poslovanju obvezno objavljeni. Pogosto je na tem mestu le spletni obrazec za sporočanje.
Med bolj zanesljivimi metodami preverjanja verodostojnosti je tudi starost domene. “Ljudje tega pogosto ne znajo preveriti, čeprav je to enostavno storiti prek spletne strani who.is, kamor samo skopiramo spletni naslov strani in dobimo vse informacije, kdaj in kje je bila stran registrirana. Po navadi so te domene stare morda le nekaj mesecev, registrirane pa so na Kitajskem, v Tajvanu, Bangkoku in podobnih državah,” pojasnjuje Mešić in poudarja, da je tudi pri legitimnih trgovinah pomembno, da je sedež znotraj Evropske unije, saj lahko potrošniki uveljavljajo določene pravice, kar je zunaj EU prepuščeno dobri volji prodajalca.
Nekateri namenoma naročajo ponaredke
Z roko v roki z lažnimi oglasi pa hodi še vedno cvetoči trg ponaredkov. Medtem ko nekateri kupci v veri, da za nekajkrat nižjo ceno kupujejo original in šele po prejemu pošiljke ugotovijo, da so dobili ponaredek, obstaja ogromno takšnih, ki ponaredke, v želji po poceni trendovskem videzu, kupujejo zavestno.
Takšni potrošniki so poleg zdravstvenim nevarnostim – ponaredki so pogosto narejeni iz nepreverjenih in strupenih materialov – izpostavljeni tudi tveganju, da plačan ponaredek ne bo prišel do njih. Carinska uprava namreč na pošti redno izvaja kontrolo prek spleta naročenih izdelkov. Ko carinska kontrola ugotovi, da je izdelek ponarejen, gre ta takoj v uničenje (praviloma z mletjem), pojasnjujejo na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs).
“Da je izdelek ponaredek, carinski uslužbenci pogosto ugotovijo že ob hitrem fizičnem pregledu. Če obstaja dvom, pa stopijo v stik z zastopnikom blagovne znamke v Sloveniji ali tujini ter skupaj z njim ugotovijo verodostojnost izdelka. Strošek uničenja vedno plačajo nosilci blagovne znamke, saj jim je v interesu, da takšne izdelke izločijo s trga,” razloži Stojan Glavač s Fursa.
Kot še doda, nosilcem blagovnih znamk zakon dopušča, da strošek uničenja prevalijo na kršitelja, pri čemer pa gre za civilnopravno razmerje in ga nosilci blagovnih znamk ne uporabljajo pogosto. Prav tako za kupca ponaredka ni predpisane globe, ampak je ta kaznovan zgolj tako, da ni prejel plačanega izdelka.
Na Fursu priznavajo, da se kljub pozornosti pri preverjanju del ponaredkov vseeno “izmuzne” nadzoru in pristane na trgu.
Kupovanje ponaredkov je tvegano predvsem za zdravje, saj so izdelki narejeni iz nepreverjenih in pogosto nevarnih materialov po vprašljivih postopkih. Znani so primeri ponarejenih sončnih očal RayBan, ki so povzročila poškodbe oči, ali ponarejenih Adidasovih otroških trenirk, prepojenih s kemikalijami, ki so povzročile opekline. Poleg tega so izdelki pogosto plod dela izkoriščanih delavcev ali otrok, pojasnjujejo na Fursu. Poceni videz po zadnji modi ima tako zelo visoko ceno.
Kljub vsem nevarnostim in verigi slabih posledic se zdi, kot ugotavljajo na Si-Certu, da kupovanje ponaredkov ne upada. Mnogim se takšen nakup niti ne zdi problematičen.
Če se je mentaliteta o piratskih spletnih vsebinah spremenila in so ljudje bolj kot, da bi vsebine pridobili prek nelegalnih torrentov, pripravljeni plačati, se pri modnih izdelkih ta mentaliteta še ni spremenila, še ugotavljajo na Si-Certu, kjer vedno, ko znana blagovna znamka na trg pošlje nov produkt, zaznajo skokovit porast lažnih spletnih strani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje