Bolj priljubljena kot uporaba orodij umetne inteligence postaja med delavci, manj odobravajoče nanjo gledajo delodajalci. Nekateri so svojim zaposlenim uporabo ChatGPT-ja in podobnih orodij za delo celo prepovedali – kar pa delavci, ki jim umetna inteligenca olajša vsakodnevne obveznosti, zaobidejo po svoje.
Podjetja vse težje nadzirajo uporabo orodij umetne inteligence pri svojih uslužbencih. Mnogo organizacij se boji, da bi na ta način na svetovni splet – ali huje, do njihove konkurence – prihajale informacije zaupne narave in poslovne skrivnosti.
A veliko zaposlenih umetno inteligenco z veseljem uporablja in se je nanjo pri svojem delu v vse večji meri začelo zanašati, piše BBC.
Praktična orodja umetne inteligence zaposlenim olajšajo in pospešijo delo, vse od iskanja virov, zbiranja in razvrščanja podatkov, kodiranja in drugih rutinskih opravil, je za BBC povedal Bryan Hancock, partner v washingtonskem podjetju za menedžment McKinsey & Company.
Delo se je spremenilo čez noč, a zakaj, delavci niso razkrili
Matt je poslovni svetovalec v Berlinu. S sodelavci so bili na svojem delovnem mestu med prvimi, ki so odkrili pogovornega robota ChatGPT, in sicer le nekaj tednov po tem, ko je izšel. Matt pravi, da je ChatGPT čez noč spremenil njihovo delo. Že od začetka je Matt vedel, da bo ChatGPT revolucioniral njegovo delo. Vsakodnevne naloge v njegovem poklicu, kot so raziskovanje znanstvenih tematik, zbiranje virov in ustvarjanje poglobljenih predstavitev za stranke, je nenadoma opravil v trenutku. Edina ovira je bila, da so morali Matt in kolegi uporabo ChatGPT-ja skrivati. Kot poroča BBC, so ga uporabljali prikrito, večinoma med delom od doma.
“Imeli smo pomembno prednost pred svojimi kolegi. Naši izdelki so bili narejeni mnogo hitreje in nikakor niso mogli doumeti, kako je to mogoče,” je dejal in dodal, da so bili njihovi šefi navdušeni.
Bolj priljubljen je postajal med delavci, manj odobravajoče so na ChatGPT gledali delodajalci. Na nekaterih delovnih mestih je njegova uporaba popolnoma prepovedana ali pa vsaj nedobrodošla. Kar tri četrtine od 2.000 vprašanih globalnih odločevalcev na področju informacijskih tehnologij, ki jih je avgusta anketiralo podjetje BlackBerry, svojim delavcem prepoveduje uporabo orodij umetne inteligence ali pa o tem razmišlja. 61 odstotkov je dejalo, da bodo omenjeni ukrepi dolgoročni ali stalni.
Prepovedi delavcev ne ganejo preveč
Kljub temu pa jih zaposleni še vedno uporabljajo – le da na skrivaj. Študija, ki jo je februarja izvedlo družbeno omrežje Fishbowl, je pokazala, da 68 odstotkov od 5.067 vprašanih zaposlenih svojim nadrejenim ne prizna, da med delom uporabljajo umetno inteligenco.
Posledično se na svetovnem spletu pojavlja množica strategij, kako še naprej brez sledu uporabljati priljubljena orodja. Prepovedi nadrejenih nekateri zaobidejo z integriranjem ChatGPT-ja v druge, delovnemu mestu primerne aplikacije, ali pa jih uporabljajo na zatemnjenih zaslonih ali svojih zasebnih mobilnih telefonih.
Če omejitev uporabe umetne inteligence sicer doseže svoj cilj, torej varuje poslovne skrivnosti, pa lahko ima prepoved uporabe tudi nepričakovane neželene posledice: frustrirane delavce, ki bi raje delali nekje, kjer imajo dostop do vseh orodij, ki jih pri delu potrebujejo, je pojasnil Hancock. Boljša rešitev je po njegovem mnenju vzpostavljanje smernic uporabe, ki bi narekovale, v katerem primeru in kako bi zaposleni orodja umetne inteligence uporabljali, še piše BBC.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje