Vsak dan povprečno vzleti in pristane več kot 200.000 letal po vsem svetu. V to so všteta komercialna, tovorna in čarterska letala, ki predstavljajo približno polovico vseh poletov, pa tudi poslovna in zasebna letala, helikopterji, reševalna, vladna, vojaška in brezpilotna letala, baloni in jadralna letala.
Večina jih je opremljena s transponderjem, napravo, ki kontroli zračnega prometa sporoča položaj letala in druge podatke o poletu, signal pa je mogoče zajeti s poceni sprejemniki, ki temeljijo na tehnologiji ADS-B (Automatic Dependent Surveillance-Broadcast). Spletne strani za sledenje letov uporabnikom zato lahko v realnem času zagotavljajo posnetek vseh letal, ki so na nebu (razen nekaj izjem).
Ko je na začetku avgusta v Tajvanu pristalo letalo ameriških zračnih sil s predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi, je bilo prek storitve Flightradar24 za sledenje letov dogodku priča več kot 700.000 ljudi.
Letalo, vojaška različica boeinga 737, imenovano C-40, je vzletelo iz Kuala Lumpurja v Maleziji, nato pa šlo na krožno pot do Tajvana, da bi se izognilo srečanju s kitajsko vojsko, kar je podaljšalo čas leta. Končni cilj letala zato ni bil takoj jasen, kar je sprožilo spletne pogovore ob počasnem pomikanju letala proti severu otoka. Zaradi tega je bil prav ta let na portalu Flightradar24 najbolj spremljan let vseh časov, saj je vsaj del sedemurnega potovanja spremljalo 2,92 milijona ljudi.
Spletno mesto, ki je poleg FlightAwara in Plane Finderja del skupine priljubljenih storitev za sledenje letov, je bilo leta 2006 na Švedskem ustanovljeno “povsem po naključju”, pravi Ian Petchenik, direktor za komunikacije v podjetju FlightRadar24, in sicer kot način za povečanje prometa na storitev za primerjavo cen poletov.
Svetovno prepoznavnost je prvič dobil leta 2010, ko je izbruh islandskega vulkana prizemljil na tisoče letal in pritegnil štiri milijone obiskovalcev. Petchenik pove: “To je bil zagotovo naš prvi vstop v mednarodne vode, dogodek pa je pokazal, kako lahko prikazovanje letalskega prometa javnosti v realnem času vpliva na to, kako ljudje razmišljajo o svetovnih novicah. “Število obiskovalcev, ki smo jih prejeli, bi zrušilo spletno stran, zato nas je rešilo to, da ni bilo mogoče prikazati ničesar razen praznega prostora.”
Povečano zanimanje
Pred Pelosijevo je bil na portalu Flightradar24 najbolj spremljan let vračanje ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega v Rusijo. Letu je januarja 2021 sledilo 550.000 ljudi, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz aprila 2020, ko je skoraj 200.000 uporabnikov opazovalo boeing 777, ki je na nebu nad Ankaro ob praznovanju 100. obletnice suverenosti Turčije narisal simbola polmeseca in zvezde turške državne zastave.
Pred tem, septembra 2017, je na tisoče ljudi opazovalo letalo Boeing 737 družbe Delta, ki je poletelo naravnost v orkan Irma, pristalo v Portoriku in 40 minut pozneje vzletelo proti letališču JFK in se izogibalo orkanu.
Vendar se število ljudi, ki spremljajo tudi “manj pomembne lete”, nenehno povečuje. “Veliko ljudi uporablja spletno stran, da bi spremljali let, na katerem je njihova ljubljena oseba, svoj let ali poiskali let, s katerim bodo leteli pozneje tistega dne, da bi se prepričali, ali letalo prihaja,” pravi Petchenik.
“Drug primer uporabnikov so ljudje, ki jih zelo zanima letalstvo ali zelo radi spremljajo določene vrste letal. Lahko gredo tudi na letališče, odprejo aplikacijo in spremljajo prihode letal. Nekateri ljudje so poklicno vključeni v letalsko industrijo, ker imajo v lasti letalo in so ga dali v najem ali ker imajo floto letal in jih želijo spremljati. Tu pa so tudi ljudje, ki so poklicno zainteresirani za to, da imajo veliko podatkov o letih. To so letalske družbe, letališča, proizvajalci letal, ki uporabljajo velike podatkovne nize za pridobivanje vpogleda v industrijo.”
Kako pridobivajo podatke
Za zbiranje podatkov je Flightradar24 zgradil lastno omrežje sprejemnikov ADS-B, ki je po njegovih besedah največje na svetu, saj obsega približno 34.000 enot in pokriva celo oddaljena območja, kot je Antarktika.
Približno četrtino sprejemnikov je Flightradar24 izdelal sam, preostale pa so sestavili navdušenci, ki podatke zagotavljajo prostovoljno. Ker je izdelava sprejemnika razmeroma poceni – sestavni deli skupaj stanejo približno 100 evrov – se je od leta 2009, ko je Flightradar24 začel odpirati svoje omrežje za javnost, prijavilo veliko ljudi.
Gosta mreža sprejemnikov je nujna za globalno sledenje letov, očitna težava pa je na oceanih, kjer je omrežje redko. Kako torej zagotoviti pokritost na odprtem morju?
“Poiščemo otoke, kjerkoli lahko, in poskrbimo, da imamo tam sprejemnike,” pravi Petchenik. “V zadnjem času smo začeli uporabljati satelitske sprejemnike ADS-B, da bi lahko bolje spremljali letala nad oceani. Vendar je še vedno prevladujoči vir podatkov naše zemeljsko omrežje.”
Tako podrobna in lokalizirana količina podatkov je lahko koristna za zgodnji vpogled v izredne razmere in nesreče: “Shranjujemo vse, kar pride v naše strežnike, in po potrebi se lahko vrnemo k določenemu sprejemniku in pridobimo surove podatke. To običajno storimo le, če se je zgodila nesreča ali če imamo zahtevo izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa ali oddelka za preiskovanje nesreč,” pravi Petchenik.
Včasih lahko podatki vzrok nesreče razkrijejo še pred uradno preiskavo. V primeru leta 9525 družbe Germanwings, ko se je 24. marca 2015 kopilot namerno zaletel v goro, so podatki kazali zelo jasno sliko: “Eden od parametrov, ki se pojavlja v naboru podatkov v primeru leta Germanwings, je nekaj, kar se imenuje MCP ALT – to je gumb, s katerim se avtopilotu pove, na kakšni višini naj leti. Če pogledamo podatke o tem letalu, je bila vrednost te višine nastavljena na nič.”
Vendar pa niso vsi podatki na voljo za vsako letalo, saj so odvisni od vrste transponderjev in sprejemnikov.
Lastniki ali operaterji zrakoplovov se lahko tudi odločijo, da preprečijo javno prikazovanje svojih podatkov, kar se najpogosteje zgodi za vojaška, vladna ali zasebna letala. Lahko se na primer prijavijo v program, kot je LADD (Limiting Aircraft Data Displayed), ki ga vzdržuje Zvezna uprava za letalstvo. Petchenik pravi, da ta seznam upoštevajo.
“Operaterjem omogoča, da so njihovi podatki prikazani drugače, anonimno ali v nekaterih primerih sploh niso prikazani. Od skupnega števila letal, ki jih dnevno spremljamo, ima približno tri odstotke letal določeno vrsto predpisa o prikazovanju podatkov.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje