Kralj, ki je prelomil svojo obljubo in Dalmacijo prodal za drobiž

Hrvaško-ogrskega in neapeljskega kralja Ladislava Neapeljskega se v Dalmaciji neradi spominjajo. Najbolj znan je namreč po tem, da je 9. julija 1409. leta za vsega 100.000 dukatov, kar je bil drobiž, Dalmacijo prodal Benetkam, da bi tako dobil še nekaj denarja za financiranje svoje vojske, s katero je osvajal več tedanjih italjanskih mestnih državic, tudi papeško, predvsem pa Firence.

Njegove težave so se začele že, ko je bil okronan za neapeljskega kralja, saj so njegovo oblast izpodbijali njegovi iz anžuvinske rodbine, ki jih je podpiral papež. Ladislav je to izkoristil in papežu odvzel več ozemelj v srednji Italiji, ob tem pa je zatiral upore in sklepal gnile politične komprmise, da bi si zagotovil čim večjo moč.

Leta 1403 je bil v Zadru okronan še za hrvaško-ogrskega kralja. Vendar je bila njegova oblast predvsem formalna. Večina ogrskih plemičev ga namreč ni priznavala in podpirala mogočnega Sigismunda Luksemburškega.

Ladislav Neapeljski se je vedno bolj zapletal in na koncu mu ni preostalo drugega, kot da Dalmacijo proda. In to za drobiž. Najprej je za vse pravice na Dalmacijo zahteval od Benetk 300.000 dukatov, a je moral na koncu pristati na prodajo za 200.000 dukatov manj. V Dalmaciji so mu prodajo zelo zamerili in še danes se govori, da je bila to sramotna poteza; Ladislav Neapeljski je namreč nekaj let pred prodajo Dalmacije, ko je bil v Zadru okronan za hrvaško-ogrskega kralja, ljudem obljubil, da Dalmacije, pa tudi Slavonije nikoli ne bo prodal.

Hkrati pa mu na koncu ta prodaja ni niti kaj dosti pomagala. Domnevno zaradi spolno prenosljivih bolezni je umrl le nekaj let kasneje, naslednika, ki bi po njem prevzel krono, pa ni imel.