Med ljubiteljicami nege za kožo je završalo: bodo retinol res prepovedali?

Magazin 20. Jul 202306:10 0 komentarjev
Uporaba seruma
PROFIMEDIA

Bodo v Evropski uniji res prepovedali retinol oziroma vitamin A, ki je za mnoge sveti gral med kozmetičnimi sestavinami? Kakšne omejitve je Evropska komisija zares sprejela?

Retinol je med vsemi navdušenci nad izdelki za nego kože priljubljen zaradi svojih t. i. anti-age lastnosti. Zaradi svoje zmožnosti eksfoliacije oziroma luščenje kože pomaga odstranjevati odmrle kožne celice in podpira nastajanje kolagenskih vlaken. Tako pomaga pri neenakomernem tenu kože, pri aknah, mnogi pa ga predstavljajo tudi kot uspešnega pri glajenju gubic.

Po družbenih omrežjih je završalo ob napovedanih spremembah v EU – mnoge uporabnike je zaskrbelo, da si bodo morali narediti zaloge kozmetičnih izdelkov s to sestavino.

A skrb je odveč, saj prepovedi ne bo, šlo bo le za omejitev uporabe. Evropska komisija je namreč predlagala spremembo kozmetične zakonodaje, s tem pa bi se retinoidi (retinol, retinil palmitat in retinil acetat) premaknili v t. i. Aneks III. Ta aneks vsebuje seznam snovi, ki jih lahko kozmetični izdelki vsebujejo le ob upoštevanju določenih omejitev, pojasnjuje Tajka Selan, ’skinfluencerka’, ki stoji za profilom Cosmedoc.si, sicer pa diplomirana kozmetologinja.

Po novem bodo lahko kozmetični izdelki vsebovali največ 0,3 odstotka retinola oziroma 0,05 odstotka retinol ekvivalenta (RE). Na tržišču so trenutno še vedno izdelki z bistveno višjimi koncentracijami retinola, tudi do 1 %, saj doslej maksimalna koncentracija ni bila določena. Ti izdelki bodo torej morali biti predrugačeni ali pa jih bodo podjetja morala odstraniti s tržišča.

Sprememba sledi znanstvenemu mnenju Odbora za varnost potrošnikov, ki je preučil varnost vitamina A. Vitamin A (retinol) lahko v telo vnesemo s kozmetičnimi izdelki in s hrano, prehranskimi dopolnili ali zdravili.

Človeško telo vitamina A ne proizvaja naravno, najdemo pa ga v številnih živilih, kot so špinača in mlečni izdelki. Vir so tudi živila, bogata z betakarotenom, ki ga telo pretvori v vitamin A (na primer zelena listnata zelenjava, korenje in melona). Zgornja varna meja vnosa za odrasle je 3000 µg vitamina A dnevno. Možne posledice dlje trajajočih previsokih odmerkov vitamina A so vrtoglavica, slabost, glavobol, koma, povečanje tlaka likvorja, kronične spremembe na koži, zlatenica, povečanje jeter, lahko tudi ciroza jeter in boleče spremembe skeleta.

Kot je razložila Tajka Selan, je v kozmetičnih izdelkih dovoljena uporaba petih neaktivnih oblik retinoidov, in sicer retinil palmitata, retinil acetata, HPR, retinola in retinaldehid.

Neaktivne oblike se morajo v koži pretvoriti v aktivno obliko, da sploh izzovejo želen učinek. A ker se z vsako pretvorbo v koži precej učinka izgubi, so to kompenzirali z dodajanjem višjih koncentracij aktivne sestavine.

Nega kože
PROFIMEDIA

S spremembami zakonodaje želijo v EU poskrbeti za varno izpostavljenost vitaminu A. Ker ga na dnevni ravni zaužijemo s hrano, potencialno pa ga v telo vnašamo še s prehranskimi dopolnili ali kozmetičnimi izdelki, se lahko vitamin ob preveliki izpostavljenosti začne kopičiti v telesu.

V takih primerih pri vrednotenju varnosti organi upoštevajo najslabši možni scenarij, kar pomeni, da predpostavijo, da potrošnik vsak dan uporablja več izdelkov, ki vsebujejo retinol oziroma retinilne estre, na primer kremo za obraz, losjone za telo, izdelke za obraz ali izdelke, ki se izperejo. Če bi to veljalo, bi kozmetični izdelki prispevali k 85 odstotkom najvišjega dovoljenega vnosa vitamina A, a takšen scenarij je zelo težko verjeten.

Po ratifikaciji uredbe bo začela teči prehodna faza. Podjetja bodo imela 18 mesecev časa, da nehajo proizvajati izdelke z višjimi koncentracijami retinola od dovoljenih in 36 mesecev, da že obstoječe izdelke umaknejo s prodajnih polic. Tako bomo prve spremembe potrošniki predvidoma opazili šele leta 2025 in 2026.

Prepoved uporabe retinola v kozmetiki je torej le mit, omejitev uporabe pa dejstvo, ki na našo kožo ne bo bistveno vplivalo, saj dolgoročne študije kažejo, da razlike v učinkih nižjih in višjih koncentracij retinola praktično ni. Cilj uredbe je torej le zaščita potrošnikov pred potencialno previsokim vnosom vitamina A v naš sistem.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!