Na Zemlji morda živi kar trikrat več vrst žuželk, kot so mislili doslej

Zemlja je v resnici planet žuželk. Koliko jih je, ne more vedeti nihče. Po njej se plazijo bilijoni mravelj, samo kresnic pa bi lahko bilo kar 2.400 vrst.

Kot piše na spletni strani ameriškega inštituta Smithsonian, naj bi v vsakem trenutku na našem planetu živelo približno 10.000.000.000.000.000.000 (10 trilijonov – 10 milijard milijard) posameznih osebkov žuželk.

Njihova biomasa pa naj bi bila enaka biomasi vsega človeštva in rejnih živali (govedo, perutnina, prašiči …) skupaj – okoli 600 do 700 milijonov ton.

Ogromno, kot je njihovo število, je tudi število različnih vrst, a novi podatki kažejo, da je to število še veliko višje, kot so znanstveniki domnevali doslej.

Po raziskavi, pred dnevi objavljeni v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), je znanstvenikom uspelo odkriti le majhen delež vseh vrst žuželk.

Doslej so znanstveniki ocenjevali, da na našem planetu živi okoli 6 milijonov različnih vrst žuželk. Nove ugotovitve pa kažejo, da bi jih lahko bilo več kot trikrat toliko, okoli 20 milijonov, piše portal Popular Science.

Štiri desetletja stara ocena je verjetno veliko premajhna

Žuželke so tako raznolike iz več razlogov.

Številne vrste med življenjskim ciklom prestanejo preobrazbo (metamorfozo), zaradi česar v različnih razvojnih obdobjih živijo v različnih okoljih.

Gosenice se na primer v zgodnji življenjski fazi prehranjujejo z rastlinami, ko pa se preobrazijo v metulje ali vešče, se večinoma hranijo s cvetnim nektarjem.

Poleg tega so žuželke večinoma zelo majhne, zato lahko njihove populacije živijo na skritih in težko dostopnih mestih, kamor znanstveniki le stežka pridejo.

Ocena, da na Zemlji živi približno šest milijonov vrst žuželk, je veljala že štiri desetletja.

Določanje števila vrst je herkulovska naloga

Ker je te drobne organizme, ki se izjemno dobro skrivajo, zelo težko vzorčiti, je natančno določanje njihovega števila prava herkulovska naloga.

"Osrednja težava je, da je večina žuželk redkih, zato tudi pri izjemno obsežnih vzorcih nenehno odkrivamo nove vrste," je za Popular Science povedal Robert Colwell, soavtor raziskave in entomolog v Prirodoslovnem muzeju univerze Kolorado ter na univerzi Connecticut.

"V Kostariki smo iz pasti zbrali več kot 1,6 milijona osebkov v obdobju, ki skupaj obsega 69 let delovanja pasti, pa kljub temu nismo zajeli vsega, kar živi že na tem enem samem območju. Statistični izziv ni le oceniti, kaj smo našli, ampak predvsem, koliko nam je še ušlo."

Da bi se temu problemu izognili, je skupina znanstvenikov podrobno preučila dobro raziskano podskupino zajedavskih os iz poddružine Microgastrinae na zaščitenem območju Área de Conservación Guanacaste (ACG) na severozahodu Kostarike.

Te žuželke so uporabili kot nekakšno "merilo" za oceno, kako nepopoln je njihov širši vzorec. Z več statističnimi modeli so izračunali razmerje med številom odkritih os in številom tistih, ki še vedno ostajajo neopažene.

Končna ugotovitev je bila, da bi poleg že znanih lahko obstajalo še od osem do 14 milijonov dodatnih vrst žuželk.

Vrste, za katere ne vemo, da obstaja, ne moremo zaščititi

"Skoraj zagotovo gre večinoma za majhne, redke in zelo specializirane vrste," je za portal povedala strokovnjakinja za biotsko raznovrstnost z univerze Cornell Laura Melissa Guzman, ki je sodelovala pri raziskavi.

Podvojitev ali celo potrojitev ocenjenega števila vrst žuželk – ki so že zdaj najbolj raznolika skupina živali – pa bi lahko imela pomembne posledice za razumevanje obsega, bogastva in prihodnosti biotske raznovrstnosti našega planeta.

Človekove dejavnosti povzročajo množično izumiranje žuželk po vsem svetu (o tem smo pisali tudi mi), nova ocena pa bi lahko pomagala bolje zaščititi tiste vrste, ki še vztrajajo.

"Vrste, za katero ne vemo, da obstaja, ne moremo zaščititi," je dejala Guzman. "Če želimo razumeti biotsko raznovrstnost našega planeta, moramo vedeti, koliko vrst na njem živi."