Strokovnjaki opozarjajo: Brezalkoholni radlerji niso zdrava alternativa

V okviru programa Veš, kaj piješ, ki ga izvajajo Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS), Institutom Jožef Stefan in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), je ZPS izvedla tržni pregled brezalkoholnih radlerjev na slovenskih trgovskih policah.

Pri 28 izdelkih so ovrednotili sestavo, označbe, v laboratoriju pa preverili, koliko alkohola vsebujejo

Zanimalo jih je, ali radlerji, ki se oglašujejo kot brezalkoholni, res ne vsebujejo alkohola oziroma ali je vsebnost pod največjo dovoljeno mejo, pri kateri pijača še vedno velja kot alkoholna. Zaradi načina pridelave lahko v tovrstnih pijačah namreč še vedno ostane manjša količina alkohola.

Kot je na novinarski konferenci povedal dr. Matjaž Pirc z ZPS, so vsi izdelki uspešno prestali test kakovosti, saj nobeden ni presegel dovoljene meje vsebnosti alkohola.

Pri tem so bili radlerji veliko bolj "uspešni" kot so bila v podobni pretekli raziskavi brezalkoholna piva, kjer se je izkazalo, da mnoga vsebujejo več alkohola, kot bi ga smela.

Odsotnost alkohola še ne pomeni, da so zdravi

A odsotnost alkohola še ne pomeni, da so primerni za redno pitje, je poudaril Pirc. Povprečna vsebnost sladkorja brezalkoholnih radlerjev je bilo povprečno 6 gramov na sto mililitrov, kar pomeni, da z zaužitjem ene pollitrske pločevinke že presežemo dnevno priporočeno vrednost sladkorja, ki je 25 gramov.

Poleg tega se nekatere brezalkoholne radlerje predstavlja kot izotonične z vitamini in minerali, kar po Pirčevih besedah zasenči dejstvo, da gre za sladko gazirano pijačo, ki v bistvu ne služi kot izotonična pijača.

Brezalkoholni radlerji tako kljub odsotnosti alkohola nikoli niso primerni za otroke in mladostnike, odrasli pa naj jih uživajo zgolj občasno, je še dejal.

Da brezalkoholne različice alkoholnih pijač "niso zdrava alternativa", je pritrdila tudi dr. Maja Roškar z NIJZ.

Še vseeno pa je izbira brezalkoholnega radlerja ali piva veliko boljša izbira kot alkoholne pijače, če oseba na ta način zmanjša skupno količino zaužitega alkohola. A to ni zmeraj nujno: v raziskavi, ki jo je navedla Roškar, so ljudje radlerje pili zraven alkoholnih pijač, tako da se vnos alkohola v resnici ni zmanjšal.

Vino in pivo nista "manj škodljivi" kot druge alkoholne pijače

Z vidika varovanja javnega zdravja ni varna nobena količina alkohola, prav tako so s tega vidika enako škodljive vse alkoholne pijače. Pomembno je namreč, koliko gramov alkohola vnesemo, ne pa, s katero pijačo: da sta pivo in vino zaradi manjše vsebnosti alkohola manj škodljivi kot denimo žgane pijače, torej ne drži.

Kljub temu pa sta vino in pivo med Slovenci najbolj priljubljena. Tisti, ki so v zadnjih 12 mesecih najmanj enkrat pili alkohol, so najpogosteje posegli po vinu, sledilo je pivo, nato žgane pijače in alkoholni radler.

Večina (74 odstotkov) polnoletnih Slovencev sicer alkohol pije vsaj občasno, kažejo podatki NIJZ.

Potrošnike zanima, kaj pijejo

Spodbudno pa je, da Slovence informacije o tem, kaj in koliko pijejo, očitno zanimajo. Preko mobilne aplikacije Veš, kaj ješ, ki deluje pod okriljem Inštituta za nutricionistko, namreč v veliki meri poizvedujejo tudi o alkoholnih pijačah. Med izdelki, katerih črtno kodo uporabniki poskenirajo v želji po več informacijah, so največkrat prav piva, je povedala dr. Anita Kušar z inštituta.

Informacije o sestavi alkoholnih pijač na označbah namreč niso obvezne oziroma so zelo redke

Prav zaradi tolikšnega zanimanja so program razširili na Veš, kaj piješ. Aplikacijo so nadgradili s podatki o alkoholnih pijačah, njihovi hranilni vrednosti in vsebnosti alkohola, navedene pa so tudi informacije o škodljivosti alkohola in tveganju za zdravje ter aktivnosti za ozaveščanje prebivalcev.

Navajanje otrok na pitje?

Kot problematično je Pirc poleg same sestave izpostavil še način trženja brezalkoholnih radlerjev. "Ker ne vsebujejo alkohola, marsikdo dobi vtis, da so primerni tudi za otroke in mladostnike. Toda brezalkoholni radlerji po okusu, embalaži in načinu pitja pogosto posnemajo pivo. Če jih otroci pijejo kot običajne osvežilne pijače, se lahko pri njih sčasoma oblikuje bolj pozitiven oziroma manj kritičen odnos do pitja alkohola," je povedal.

S tem se strinja tudi Roškar, ki je sicer izpostavila, da še ni dovolj raziskovalnih podatkov, ki bi dokazali, da bo pitje brezalkoholnih različic alkoholnih pijač privedlo do tega, da bodo prej pili alkoholne ali jih zaužili več – ampak tudi nimamo dokaza, da ni tako, je dejala.

Vseeno meni, da bi lahko otroci in mladostniki z uživanjem brezalkoholnih radlerjev in podobnih pijač normalizirali pitje in se nanj navajali že pred odraslo dobo, opomnila pa je tudi na tveganje pa tudi za nosečnice in doječe matere ter abstinente, pri katerih lahko že okus sproži željo po pitju alkohola.