Znanstveniki, ki preučujejo delce lunarnih kamnin, zbrane ob zadnjem človeškem obisku Luninega površja pred več kot 50 leti, pravijo, da so razvili natančnejši način za izračun njihove starosti. In tudi, da je Luna 40 milijonov let starejša, kot so mislili doslej.
Letos mineva 51 let, odkar so ljudje zadnjič hodili po Luni. Med 7. in 19. decembrom 1972 sta ameriška astronavta Harrison Schmitt in Eugene Cernan v okviru misije Apollo 17 med drugim opravila najdaljši sprehod po Luni do zdaj.
Ne Zemljo sta se astronavta vrnila s 110-kilogramsko nabirko zemlje in kamnin, ki jih strokovnjaki različnih strok še danes raziskujejo.
Znanstveniki so zdaj s tehniko, ki se imenuje atomska sondna tomografija in preučuje strukturo stvari na izjemno majhni atomski ravni, analizirali ter določili starost kristalov cirkona, ki so jih našli v drobcih Lunine kamnine. In ocenjujejo, da je Luna za približno 40 milijonov let starejša, kot so mislili doslej. Nastala je pred več kot 4,46 milijarde let – približno 110 milijonov let po nastanku našega osončja.
Philipp Heck, glavni avtor študije in profesor na Univerzi v Chicagu, je za britanski BBC povedal, da je boljšo oceno omogočila izboljšana tehnika atomske sondne tomografije.
Avtorji študije domnevajo, da je Luna nastala po tem, ko je nekje med kaotičnim začetkom sončnega sistema v novonastalo Zemljo trčil objekt v velikosti Marsa, imenovan Theia.
Udarec je v vesolje izstrelil magmo – vročo staljeno kamnino. Ta je nato okoli Zemlje oblikovala obroč odpadkov, podoben današnjemu obroču, ki ga vidimo okoli planeta Saturn.
Drobci v tem obroču so se začeli združevati in sčasoma je nastala Luna.
“Datum nastanka Lune je pomemben, saj je šele po tem Zemlja postala bivalni planet,” je za BBC še povedal Heck. Življenje na planetu Zemlja je bilo namreč mogoče šele po nastanku Lune, ki je – tako BBC – vplivala na stabilizacijo Zemljine vrtilne osi in upočasnila Zemljino hitrost vrtenja.
Pol stoletja po tem, ko je človek zadnjič stopil na Luno, več vesoljskih agencij po vsem svetu načrtuje potovanja na ta planet.
Ena od njih je ameriška vesoljska agencija (Nasa), ki upa, da bo konec prihodnjega leta začela misijo Artemis II. V okviru te bodo astronavti v kapsuli potovali okoli Lune in preizkušali pot, ki jo bo decembra 2025 opravila misija Artemis III. V okviru te pa naj bi astronavti prvič po več kot 50 letih stopili na površje Lune.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje