Pijete zelo vročo kavo?

Nekateri ljudje prisegajo, da morata biti kava ali čaj čim bolj vroča, saj naj bi bila le takšna zares dobra. Nova raziskava pa kaže, da bi bilo morda bolje počakati nekaj minut.

Britanska raziskava, opravljena na skoraj milijonu ljudi, je namreč pokazala, da je pitje zelo vročih napitkov povezano z večjim tveganjem za enega izmed rakov na požiralniku.

Ljudje, ki so svoje napitke opisali kot "zelo vroče", so imeli približno trikrat večje tveganje za razvoj ploščatoceličnega karcinoma požiralnika kot tisti, ki so pili "tople", poroča časnik The Guardian, ki piše o raziskavi.

Raziskavo je vodila dr. Keren Papier z oddelka za zdravje prebivalstva na univerzi v Oxfordu, objavljena pa je bila v znanstveni reviji International Journal of Cancer.

Toda preden začnete sumničavo gledati svojo skodelico kave, je treba rezultate postaviti v kontekst.

Pomembni sta tako temperatura kot količina

Raziskovalci so analizirali podatke približno 980.000 odraslih Britancev iz dveh velikih zbirk zdravstvenih podatkov, UK Biobank in Million Women Study.

Udeležence so vprašali, kako vroče tople napitke običajno pijejo. Anketirani so lahko izbirali med odgovori "toplo", "vroče" in "zelo vroče", raziskovalci pa so nato več kot desetletje spremljali njihovo zdravstveno stanje.

Rezultati so pokazali, da je pri ljudeh, ki so odgovorili, da pijejo vroče napitke, bilo tveganje za ploščatocelični karcinom požiralnika skoraj dvakrat večje kot pri tistih, ki so pili tople napitke.

Pri tistih, ki so odgovorili, da pijejo zelo vroče napitke, pa je bila tveganje približno trikrat večje.

Pomembna je tudi količina popitih vročih napitkov, so ugotovili raziskovalci.

Pitje šestih ali več vročih napitkov na dan je bilo povezano z okoli 71 odstotkov večjim tveganjem za ploščatocelični karcinom kot pitje manj kot šestih.

Raziskava pa ni pokazala, da sta problematična kava ali čaj sama po sebi. Povečano tveganje je bilo povezano predvsem s temperaturo napitkov.

Možna razlaga je, da zelo vroča tekočina vedno znova toplotno poškoduje celice, ki obdajajo požiralnik.

Ponavljajoče se poškodbe in obnavljanje tkiva bi lahko sčasoma povečali možnost nastanka raka.

Kaj pomeni "zelo vroče"?

Ena največjih omejitev raziskave so pojmi "toplo", "vroče" ali "zelo vroče".

Raziskovalci namreč niso merili dejanske temperature napitkov ali definirali, pri kateri temperaturi napitek velja za toplega, vročega ali zelo vročega.

Udeleženci so morali sami ocenili, kakšen je njihov običajni napitek. Vendar pa je ta ocena povsem subjektivna. Kar je za nekoga zelo vroče, je lahko za drugega samo vroče.

Obstaja sicer pomembna orientacijska meja.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) že od leta 2016 pitje zelo vročih napitkov nad 65 stopinj Celzija uvršča med dejavnike, ki so verjetno rakotvorni za ljudi.

Vendar to ne pomeni, da so udeleženci za "zelo vroče" ocenili samo napitke s temperaturo, višjo od 65 stopinj.

Prav tako iz raziskave ni mogoče določiti temperature napitka, pri kateri se začne tveganje povečevati.

Je treba nehati piti vročo kavo?

Kratek odgovor je: ne.

Ploščatocelični karcinom požiralnika je razmeroma redek.

Po podatkih Cancer Research UK, britanske dobrodelne organizacije, ki financira raziskave raka, je življenjsko tveganje za to bolezen v Združenem kraljestvu okoli en odstotek.

Pomembnejša in dobro dokazana dejavnika tveganja za to obliko raka sta kajenje in uživanje alkohola.

Se pa nova raziskava pridružuje številnim starejšim raziskavam iz drugih delov sveta, ki so prav tako našle povezavo med pitjem zelo vročih napitkov in rakom požiralnika.

Praktičen nasvet je zato precej preprost. Če sta kava ali čaj tako vroča, da ju je neprijetno piti, ju pustite nekoliko ohladiti.

Kot svetuje Cancer Research UK, tudi natančnega časa čakanja ni mogoče določiti. Smiselno je preprosto počakati, dokler napitek ni ravno prav topel za pitje oziroma da vam pri požiranju ne pušča občutka, da je prevroč.