Sončevo pego, štirikrat večjo od Zemlje, je mogoče videti s prostim očesom. Vendar tega nikar ne počnite brez dobre zaščite oči!
“Ogromna sončeva pega prečka sončni disk in razločno sem jo videl s sončnimi očali,” je dejal astronom Bum Suk Jeom iz Južne Koreje za spaceweather.com. Takoj je dodal, da so bila to posebna očala za opazovanje sončevega mrka, ki imajo dovolj močne filtre, da odbijejo večino ultravijoličnih in infrardečih žarkov. Gledanje v sonce brez zaščite namreč lahko močno poškoduje oči, povzroči trajne okvare vida in celo slepoto.
Pozor! V Sonce nikoli ne glejte neposredno z nezaščitenimi očmi. Tudi še tako temna sončna očala z UV-filtrom niso dovolj dobra zaščita. Za opazovanje Sonca uporabljajte ali za ta namen posebej izdelane naprave oziroma stekla ali leče za opazovanje sončevih mrkov (ki morajo biti certificirana), lahko tudi steklo in očala, ki jih uporabljajo za zaščito oči pri varjenju.
Sončeva pega, na katero je opozoril Jeom, ima oznako AR3310. Njeno velikost v primerjavi z Zemljo pa je pokazal na Instagramu. Kako dolgo jo bomo lahko opazovali, ni mogoče napovedati. Sončeve pege namreč na površini naše zvezde vztrajajo od nekaj ur do nekaj tednov, včasih tudi mesece dolgo.
Kaj so sončeve pege?
Sončeve pege so relativno temna območja močnega magnetnega polja na površini sonca, ki lahko dosežejo premer, kakršnega imajo planeti.
Temnejše so videti zato, ker so hladnejše od okolice. Sončeva površina (fotosfera) ima običajno okoli 10.000 stopinj, temno območje sončeve pege, imenovano umbra, pa “le” okoli 6.300. Število sončevih peg in njihova intenzivnost nihata v 11-letnem ciklu sončeve aktivnosti. Astronomi sončeve pege označujejo, ker so pogosto vir sončeve aktivnosti – izbruhov, tudi takšnih, ki lahko dosežejo Zemljo in na njej povzročijo tudi motnje v magnetnem polju ali severni sij, avroro borealis.
Trenutno je sončeva aktivnost visoka in v noči na četrtek, 8. junija, bo Zemljo dosegel koronarni izbruh, ki se je na Soncu začel 4. julija. Del tega izbruha bo na Zemlji lahko povzročil manjše geomagnetne dogodke, posledično tudi avroro borealis, piše spletna stran earthsky.org.
Sončeve pege sta leta 1611 ločeno odkrila sloviti astronom Galileo Galilej in nemški jezuit Christoph Scheiner in se kasneje ogorčeno prepirala, kateri od njiju si lasti zasluge za njihovo odkritje. Zelo verjetno pa jih je prvi opazil angleški astronom Thomas Harriot, ki naj bi sončeve pege videl skozi teleskop decembra 1610.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!