Narasla voda, ki se je po uničenju jezu v Novi Kahovki razlila po delu južne Ukrajine, ogroža več tisoč prebivalcev na obeh bregovih reke Dneper. Uradnih poročil o smrtnih žrtvah ni, v Novi Kahovki pa pogrešajo sedem ljudi. Pristojni danes pričakujejo vrhunec poplav. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zatrdil, da uničenje jezu in poplave ne bodo ustavile napovedane protiofenzive. Ruske oblasti so medtem sporočile, da naj bi "ukrajinska sabotažna skupina" razstrelila del cevovoda Togliatti-Odesa, ki ga je Rusija pred invazijo na Ukrajino uporabljala za izvoz amonijaka.
Po torkovi eksploziji, ki je prebila jez na reki Dneper na ozemlju pod ruskim nadzorom in povzročila hude poplave, v bližnji Novi Kahovki pogrešajo sedem ljudi. Voda iz akumulacijskega jezera je zalila 29 naselij in vasi v spodnjem toku Dnepra, med drugim mesto Herson. Po pisanju tiskovne agencije Reuters je gladina reke tam narasla za tri metre in pol in sprožila nove evakuacije, ki pa jih otežuje rusko obstreljevanje. Z ogroženih območij v spodnjem toku Dnepra so sicer evakuirali že več tisoč prebivalcev.
Zaskrbljenost zaradi dogajanja je izrazila tudi Kitajska.
Po ocenah ukrajinskih oblasti poplavni val ogroža 42.000 ljudi, na območju pod nadzorom ruskih sil pa še 25.000 prebivalcev. Uradnih poročil o smrtnih žrtvah med prebivalstvom za zdaj ni, narasla voda pa je poplavila živalski vrt v Novi Kahovki, kjer se je utopilo vseh 300 živali. Pojavljajo se tudi opozorila, da bi deroča voda lahko s seboj prinesla mine in druga eksplozivna sredstva. Ukrajinske oblasti vrhunec poplav pričakujejo danes, voda pa naj bi na običajno raven po ocenah upadla v štirih do petih dneh.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem opozoril, da je po zrušenju jezu brez pitne vode ostalo več sto tisoč ljudi. “Vsi na naši strani, ki lahko pomagajo, že sodelujejo. A lahko pomagamo le na območju pod nadzorom Ukrajine,” je še zapisal in rusko stran obtožil, da na območjih, ki jih nadzira, niti ne skuša pomagati prebivalcem, poroča BBC. Ukrajinsko kmetijsko ministrstvo pa je opozorilo, da je poplavljenih okoli 10.000 hektarjev kmetijskih površin, zaradi poškodovanega jezu pa bo motena tudi oskrba namakalnih sistemov.
Ukrajina je kmalu po poškodbi jezu hidroelektrarne Kahovka zaprosila za pomoč Evorpsko unijo. Kot prve so se na prošnjo prek mehanizma na področju civilne zaščite odzvale Nemčija, Avstrija in Litva, ki bodo Ukrajini med drugim poslale filtre za vodo, generatorje in opremo za začasna zavetišča. Nemčija je Ukrajini ponudila 5.000 filtrov za vodo in 56 generatorjev, Avstrija pa 20 zabojnikov za vodo in deset črpalk za blatno vodo, ki so že na poti v Ukrajino. Poleg tega sta Nemčija in Litva ponudili opremo za začasna zavetišča, vključno s šotori, posteljami in odejami, je danes sporočile Evropska komisija.
“Napad na jez ne bo ustavil protiofenzive”
Ukrajina ne bo dopustila, da bi napad na jez v Novi Kahovki na jugu Ukrajine ustavil njeno protiofenzivo, je v torek zatrdil ukrajinski predsednik Zelenski. “Katastrofa, ki so jo na hidroelektrarni Kahovka povzročili ruski teroristi, ne bo ustavila Ukrajine in Ukrajincev,” je dejal v večernem nagovoru. Kot je zatrdil, eksplozija ni vplivala na zmožnost njegove države, da osvobodi svoja ozemlja.
O tem se je že pogovarjal z vojaškimi poveljniki, vojska pa po njegovih besedah ostaja v najvišji stopnji pripravljenosti. Zelenski je že pred tem izrazil prepričanje, da je bil napad na jez namenjen prav upočasnitvi ukrajinske protiofenzive. “Kljub temu bomo osvobodili celotno državo,” je dejal in menil, da tovrstni napadi ne morejo preprečiti poraza Rusije, temveč lahko na koncu vodijo le v še večjo škodo za Rusijo.
Rusija in Ukrajina za uničenje jezu v Novi Kahovki in posledično ekološko katastrofo krivita druga drugo. V Kijevu trdijo, da je ruska stran storila nameren vojni zločin, medtem pa Kremelj Ukrajince obtožuje odvračanja pozornosti od začetka obsežne protiofenzive.
Obtoževanje se je nadaljevalo tudi na večerni seji Varnostnega sveta ZN, ki so jo sklicali na željo Ukrajine. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja je dejal, da jo je zakrivila namerna ukrajinska sabotaža. “Kriminalni režim Kijeva in zahodni pokrovitelji, ki ga zalagajo z orožjem, nosijo polno odgovornost za tragedijo,” je dejal. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica mu je odvrnil, da “Moskva krivi žrtev za lastne zločine”, eksplozijo jezu pa opisal kot “dejanje ekološkega in tehnološkega terorista”.
Preiskava uničenja jezu se obeta tudi na Mednarodnem kazenskem sodišču, kamor se je obrnil ukrajinski generalni državni tožilec. Napade na jezove in nasipe, ki bi povzročili hude izgube med prebivalstvom, sicer prepoveduje ženevska konvencija. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so uničenje jezu označili za kršitev mednarodnega prava, ki ne sme ostati nekaznovana. Podobno so se odzvali tudi druge države Zahoda, zaskrbljenost nad dogajanjem pa je izrazila tudi Kitajska. V Pekingu se predvsem bojijo humanitarnih, gospodarskih in ekoloških posledic incidenta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kijev poroča o napredovanju ukrajinskih sil v okolici Bahmuta
Ukrajinske oblasti so danes sporočile, da so njihove sile v okolici mesta Bahmut na vzhodu države sprožile več napadov, s katerimi so na različnih predelih napredovale za med 200 in 1.100 metrov. Napade ukrajinskih sil je sicer potrdila tudi Moskva, ki pa trdi, da je vse uspešno odbila. “V smeri Bahmuta so naše enote iz obrambe prešle v napad,” je danes na Telegramu zapisala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Ob tem je dodala, da so ukrajinske sile od torka na različnih sektorjih v okolici mesta napredovale med 200 in 1100 metrov.
Erdogan predlagal mednarodno preiskavo
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes v telefonskem pogovoru ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu predlagal ustanovitev mednarodne komisije za preiskavo uničenja jezu hidroelektrarne Kahovka na jugu Ukrajine, so sporočili z urada turškega predsednika. Enako je Erdogan predlagal tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
“Predsednik Erdogan je dejal, da bi lahko ustanovili komisijo, v kateri bi sodelovali strokovnjaki vojskujočih se strani, Združenih narodov in mednarodne skupnosti, vključno s Turčijo,” so sporočili iz Ankare in dodali, da bi bila naloga komisije izvesti “poglobljeno preiskavo uničenja jezu Kahovka”.
Erdogan je po pogovoru z Zelenskim govoril še s Putinom in tudi njemu podal enak predlog. Ruski predsednik je turškemu kolegu dejal, da je bil napad na jez “barbarsko dejanje, ki je povzročilo obsežno okoljsko in humanitarno katastrofo”, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Kremlja.
Medtem je Zelenski na Twitterju sporočil, da je s turškim predsednikom govoril tudi o humanitarnih in okoljskih posledicah “ruskega terorističnega dejanja”, vključno s tveganji za nuklearko v Zaporožju. “Predal sem mu seznam nujnih ukrajinskih potreb za odpravo posledice katastrofe,” je zapisal.
Po njegovih besedah je “glas Turčije pomemben, ko gre za umik okupacijskih enot z ukrajinskega ozemlja”. “Pomemben je tudi, ko gre za vrnitev naših nezakonito pridržanih državljanov, zlasti krimskih Tatarov, ter za nadaljevanje in širitev žitne pobude,” je še dodal ukrajinski predsednik.
Rusija obtožuje Ukrajino razstrelitve cevovoda za amonijak
Ruske oblasti so danes sporočile, da naj bi “ukrajinska sabotažna skupina” razstrelila del cevovoda Togliatti-Odesa, ki ga je Rusija pred invazijo na Ukrajino uporabljala za izvoz amonijaka, ki je ključna sestavina umetnih gnojil. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo pri tem ranjenih več civilistov, ki so jih vse zdravstveno oskrbeli.
Približno 2.500 kilometrov dolg cevovod Togliatti-Odesa, najdaljši cevovod za amonijak na svetu, poteka od ruske regije Samara prek ukrajinske regije Harkov do pristaniškega mesta Odesa na obali Črnega morja na Krimu. Zgradili so ga leta 1979 v času Sovjetske zveze in je do nedavnega omogočal transport do 2,5 milijona ton amonijaka na leto, poroča ruska tiskovna agencija Sputnik. Po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja lani so ga prenehali uporabljati.
Ponovna vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka prek omenjenega cevovoda je eden od pogojev Moskve za nadaljevanje izvajanja sporazuma, ki omogoča varen prehod ukrajinskega žita prek Črnega morja. Rusija je namreč Zahod večkrat obtožila, da blokira njen izvoz gnojil, katerih glavna sestavina je amonijak.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje